杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je v?eraj za?el svoje 26. apostolsko potovanje v Panamo, v sredi??u katerega je Svetovni dan mladih. Na panamskem mednarodnem letali??u, kjer je pristal kmalu po 16. uri po krajevnem ?asu (22. uri po srednjeevropskem), so ga pri?akali apostolski nuncij, panamski ?kofje in dr?avni predsednik. Danes so na programu ?e bila prva sre?anja, najprej s politi?nimi predstavniki, zatem s srednjeameri?kimi ?kofi, ob 17.30 po krajevnem ?asu (23.30 po srednjeevropskem) pa bo potekala slovesnost ob odprtju SDM.

Sre?anje s predstavniki panamskih oblasti

V predsedni?ki pala?i v prestolnici Panami je danes popoldne po na?e ?asu potekala sprejemna slovesnost, nato pa vljudnosti obisk pri panamskem predsedniku Juanu Carlosu Vareli Rodriguezu. Sledilo je sre?anje s predstavniki panamskih oblasti, z diplomatskim zborom in s predstavniki civilne dru?be. Pape? je v govoru Panamo opisal kot »de?elo sestajanja in sanj«.

Ustvariti, oblikovati in sanjati domovino

Na za?etku govora je sveti o?e dejal, da svoje romanje za?enja na zgodovinskem kraju, kjer je Simón Bolívar sklical voditelje svojega ?asa, da bi oblikovali sanje o zdru?itvi velike domovine, pri ?emer je navedel Bolívarjeve besede, da ?e bi svet izbiral svojo prestolnico, bi Panamska o?ina bila izbrana za to plemenito usodo. To sre?anje nam pomaga razumeti, je zatrdil pape?, da »so na?i narodi sposobni ustvariti, oblikovati in predvsem sanjati veliko domovino, ki zna in lahko sprejema, spo?tuje in objema ve?kulturno bogastvo vsakega naroda in kulture«. In v tej smeri je pape? Fran?i?ek v govoru izpostavil dve potezi Paname ter jo opisal kot de?elo sestajanja in kot de?elo sanj.

De?ela sestajanja

Da je Panama »de?ela sestajanja«, dokazuje danes na tiso?e mladih, ki s sabo nosijo ?eljo in voljo, da bi se sre?ali in da bi praznovali. »Va?a dr?ava zaradi svoje privilegirane lege predstavlja strate?ki kraj ne samo za to obmo?je, ampak za ves svet. Panama kot most med oceani in naravna de?ela sre?anj, najo?ja dr?ava celotne ameri?ke celine, je simbol ubranosti, ki izvira iz sposobnosti ustvarjati vezi in zaveze. Ta sposobnost zaznamuje srce panamskega naroda,« je poudaril pape?.

Izpostavil je pomen aktivne vloge vsakega prebivalca pri izgrajevanju naroda: »Vsak med vami zaseda posebno mesto v izgradnji naroda in je poklican delovati tako, da bo ta de?ela lahko izpolnila svojo poklicanost biti de?ela sestajanja in sre?anj. To vsebuje odlo?itev, zavzetost in vsakodnevno delo, da bi vsi prebivalci tega ozemlja imeli prilo?nost ?utiti se akterji lastne usode, usode svojih dru?in in celotnega naroda. Nemogo?e je misliti prihodnost neke dru?be brez aktivne (in ne samó imenske) soudele?be vsakega od njenih ?lanov, in sicer na na?in, da bo dostojanstvo priznano in za??iteno preko dostopa do kvalitetne izobrazbe in pospe?evanja dostojnega dela. Obedve stvarnosti sta zmo?ni pomagati pri prepoznavanju in vrednotenju genialnosti in ustvarjalnega dinamizma tega naroda, isto?asno pa sta najbolj?a protistrupa za vsako vrsto za??ite, ki ho?e omejevati svobodo in si podreja ali zanemarja dostojanstvo dr?avljanov, predvsem najrevnej?ih.«

Fran?i?ek je zatem izpostavil tudi nenadomestljivost domorodnih ljudstev: »Genij, ki je lasten tej de?eli, je zaznamovan z bogastvom njenih domorodnih ljudstev: Bribri, Buglé, Emberá, Kuna, Nasoteribe, Ngäbe in Waunana, ki nam imajo veliko povedati in nas spomniti, za?en?i s svojo kulturo in pogledom na svet,« pri ?emer jih je pape? prav posebej pozdravil. »Biti de?ela sestajanja pomeni praznovanje, priznanje in poslu?anje svojevrstnosti vsakega od teh ljudstev in vseh mo?kih in ?ensk, ki oblikujejo panamski obraz, ter pomeni znati tkati prihodnost, ki je odprta za upanje, kajti braniti skupno dobro pred interesi nekaterih ali pred slu?enjem nekaterim je mogo?e samo takrat, ko obstaja trdna odlo?itev za pravi?no porazdelitev lastnih dobrin.«

Opozoril je na odgovornost vseh, ki se nahajajo na vodilnih mestih: »Nove generacije s svojim veseljem in navdu?enjem, s svojo svobodo, rahlo?utnostjo in kriti?nostjo, zahtevajo od odraslih, predvsem pa od vseh, ki imajo vodilno vlogo v javnem ?ivljenju, da delujejo v skladu z dostojanstvom in oblastjo, ki jo imajo in ki jim je bila zaupana. To je povabilo, da se ?ivi resno in transparentno, v konkretni odgovornosti do drugih in do sveta; povabilo k ?ivljenju, ki dokazuje, da je javna slu?ba sinonim za po?tenost in pravi?nost ter nasprotna kakr?nikoli obliki korupcije. Zahtevajo prizadevanje, kjer si vsi – za?en?i s tistimi, ki se imenujemo kristjani – drznemo graditi politiko, ki je pristno ?love?ka, ki osebo postavlja v sredi??e kakor sr? vsega. In to spodbuja k oblikovanju kulture ve?je transparentnosti med vladami, privatnim sektorjem in vsem prebivalstvom,« pri ?emer je pape? spomnil na panamsko molitev za domovino: »Daj nam na? vsakdanji kruh: da ga bomo lahko jedli v svojem domu in v zdravju, vrednem ?loveka.«

De?ela sanj

Pape? Fran?i?ek je zatem spregovoril ?e o Panami kot de?eli sanj, sklicujo? se pri tem na svetovno sre?anje mladih: »V teh dneh se Paname ne bomo spominjali samo kot regionalnega sredi??a ali strate?ke to?ke za trgovino in tranzit oseb, ampak tudi kot opori??e upanja. To?ka sre?anja, kjer bodo mladi, ki prihajajo s petih celin, polni sanj in upanja, praznovali, se sre?evali, molili in obnovili ?eljo in zavzemanje za ustvarjanje bolj ?love?kega sveta. Na ta na?in bodo izzvali kratkovidne poglede kratkega dometa, ki – zapeljani z vdajo, pohlepom ali pa ujetniki tehnokratske paradigme – verjamejo, da gre edina mo?na pot preko 'igre tekmovalnosti', ?pekulacije in 'zakona najmo?nej?ih, kjer najmo?nej?i pojé naj?ibkej?ega', s ?imer prihodnost zapira pred novo perspektivo za ?love?tvo. S tem ko ponudi gostoljubnost sanjam teh mladih, Panama postane de?ela sanj, ki izzove mnoge gotovosti na?ega ?asa in ustvarja ?ivljenjska obzorja, ki ka?ejo novo trdnost pri hoji naprej z novim pogledom, ki je spo?tljiv in poln so?utja do drugih. V tem ?asu bomo pri?e odprtosti za nove kanale komunikacije in razumevanja, solidarnosti, ustvarjalnosti in vzajemne pomo?i; kanale po meri ?loveka, ki dajejo zagon za prizadevanje ter razbijajo brezimnost in izolacijo, ko so usmerjeni v nov na?in oblikovanja zgodovine.«

Kot je poudaril pape? Fran?i?ek, »druga?en svet je mogo?, to vemo, in mladi nas vabijo, naj se vklju?imo v njegovo izgradnjo, da sanje ne bodo ostale nekaj kratkotrajnega ali eteri?nega, da bodo dale zagon za dru?beni dogovor, po katerem bodo lahko vsi imeli prilo?nost sanjati jutri: tudi pravica do prihodnosti je ?lovekova pravica«. V tem smislu se zdi, da se utelesijo besede panamskega pesnika Ricarda Mirója, ki je z veliko ljubeznijo opeval svojo domovino: »Kajti, ko te gledam, domovina, bi se reklo, da te je oblikovala bo?ja volja, da bi se pod soncem, ki te o?arja, zdru?ilo v tebi vse ?love?tvo.«