杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Zadnja zapoved iz 2. Mojzesove knjige pravi: »Ne ?êli hi?e svojega bli?njega! Ne ?êli ?ene svojega bli?njega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne ?esar koli, kar pripada tvojemu bli?njemu!« (2 Mz 20,17). Kot je dejal pape?, ne gre samo za zadnje besede, ampak za nekaj mnogo ve?: gre za sklenitev potovanja skozi Dekalog, ko se dotaknemo sredi??a vsega, kar nam je z njim izro?eno. Ob koncu vidimo, da k zapovedim ni dodane neke nove vsebine: napotka »ne ?êli ?ene in ne ?esar koli, kar pripada tvojemu bli?njemu« sta ?e skrita v zapovedi o pre?u?tvovanju in kraji. Kaj je torej namen teh besed?

Greh izvira iz zlobne ?elje

Naloga vseh zapovedi je, da poka?ejo na mejno podro?je v ?ivljenju, na mejo, onkraj katere ?lovek uni?uje samega sebe in bli?njega, s tem pa iznakazi tudi svoj odnos z Bogom. »?e gre? onkraj,« je ponovil pape?, »uni?uje? sebe, uni?uje? tudi odnos z Bogom in odnos z drugimi.« Z zadnjo zapovedjo je v ospredje postavljeno dejstvo, da vsi prestopki zrastejo iz skupne notranje korenine – hudobnih ?elja. Kot je pojasnil, vsak greh nastane iz neke hudobne ?elje. V evangeliju to jasno pove Jezus Kristus: »Od znotraj namre?, iz ?lovekovega srca, prihajajo hudobne misli, ne?istovanja, tatvine, umori, pre?u?tva, pohlepi, hudobije, zvija?a, razuzdanost, nevo??ljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omade?ujejo ?loveka« (Mr 7,21-23).

Blagoslovljeno poni?anje

Tako razumemo, da ves Dekalog ne bi ni?emur koristil, ?e se na koncu ne bi dotaknil te ravni: ?lovekovega srca. Dekalog se poka?e kot jasen in globok v zvezi s tem vidikom. Na koncu prispe do srca in ?e srce ni svobodno, vse ostalo ni dovolj. In to je ravno izziv: osvoboditi srce vseh teh hudobnih in slabih stvari. »Bo?je zapovedi lahko postanejo samo lepa fasada v ?ivljenju, ki kljub temu ostane bivanje su?njev in ne otrok. Pogosto se za farizejsko masko zadu?ljive pravilnosti skriva kaj slabega in nere?enega,« je dejal pape? in dodal, da moramo pustiti tem zapovedim o ?elji, da nam snamejo krinko, nam tako poka?ejo na?e ubo?tvo in nas usmerijo k svetemu poni?anju. Povabil je, naj se vsak vpra?a, katere hudobne ?elje ima pogosto. Je to zavist, pohlep, obrekovanje? »?lovek potrebuje to blagoslovljeno poni?anje, po katerem odkrije, da se sam ne more osvoboditi, zaradi katere vpije k Bogu, naj ga re?i.« To na imeniten na?in pojasni sv. Pavel, ko govori o zapovedi in po?elenju v Pismu Rimljanom (glej Rim 7,7-24).

Samo Bog lahko osvobodi in o?isti ?lovekovo srce

Zaman je misliti, da lahko popravimo sami sebe brez daru Svetega Duha. Zaman je misliti, da lahko o?istimo svoje srce z velikim naporom svoje lastne volje. »Treba se je odpreti za odnos z Bogom, v resnici in svobodi. Samo tako lahko na? trud rodi sad, kajti Sveti Duh je tisti, ki nas vodi naprej,« je poudaril sveti o?e. Naloga svetopisemske Postave ni slepiti ?loveka, da ga bo dobesedna pokor??ina pripeljala do neke izumetni?ene re?itve, ki sploh ni dosegljiva. Naloga Postave je pripeljati ?loveka do njegove resnice oziroma do njegovega ubo?tva, ki postane pristna in osebna odprtost za Bo?je usmiljenje, ki nas spreminja in obnavlja. Bog je edini, ki lahko prenovi na?e srce, a mi mu ga moramo odpreti – to je edini pogoj. On lahko stori vse, a mi mu moramo odpreti srce.

Bodimo bera?i, prosimo za milost

Zadnje besede Dekaloga u?ijo, kako se naj prepoznamo kot bera?i. Pomagajo nam, da se postavimo pred nered svojega srca, da nehamo ?iveti egoisti?no in da postanemo ubogi v duhu, pristni pred O?etovo navzo?nostjo, ter se pustimo odre?iti Sinu in vzgajati Svetemu Duhu. »Sveti Duh je u?itelj, ki nas vodi. Pustimo mu, da nam pomaga. Bodimo bera?i, prosimo za milost,« je pozval Fran?i?ek. »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebe?ko kraljestvo,« pravi Jezus (Mt 5,3). Res je, je pripomnil pape?: »Blagor tistim, ki se ne slepijo s prepri?anjem, da se lahko re?ijo svoje ?ibkosti brez Bo?jega usmiljenja, ki edino lahko ozdravi srce. Blagor tistim, ki poznajo svoje hudobne ?elje in s skesanim in poni?anim srcem ne stojijo pred Bogom in pred ljudmi kot pravi?ni, ampak kot gre?niki. To so tisti, ki znajo imeti so?utje in usmiljenje do drugih, saj ga do?ivljajo v sebi.«