Duhovne misli cerkvenih o?etov, Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva in Svetovni dan mladih
Dan 7,13-14
V no?nih videnjih sem gledal:
Glej, z oblaki neba
je prihajal nekdo kakor Sin ?lovekov;
dospel je do Pradavnega
in privedli so ga predenj.
Dana mu je bila oblast,
?ast in kraljestvo,
in vsa ljudstva, narodi in jeziki
so mu slu?ili.
Njegova oblast je ve?na oblast,
ki ne preide,
in njegovo kraljestvo,
ki ne bo uni?eno.
Raz 1,5-8
Milost vam in mir od njega, ki je, ki je bil in ki pride, in od Jezusa Kristusa, ki je zanesljiva pri?a, prvorojenec izmed umrlih in vladar nad kralji zemlje. Njemu, ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil na?ih grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in O?eta, njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.
Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko,
tudi tisti, ki so ga prebodli,
in zaradi njega se bodo bíli na prsi
vsi narodi na zemlji.
Da, amen.
Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.
Jn 18,33-37
Tedaj je ?el Pilat spet v sodno hi?o, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovoril: »Pravi? ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar jaz Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te meni izro?ili. Kaj si storil?« Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji slu?abniki bojevali, da ne bi bil izro?en Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti pravi?: Kralj sem. Jaz sem zato rojen in sem zato pri?el na svet, da pri?ujem za resnico. Vsak, kdor je iz resnice, poslu?a moj glas.«
Razlaga cerkvenih o?etov
Sv. Avgu?tin takole razlaga Jezusove besede »Moje kraljestvo ni od tega sveta«: »On ne pravi, da ni v tem svetu, ampak da ni 'od tega sveta'. Verniki so v svetu, pa niso od tega sveta. Od sveta je namre? vsak ?lovek, ker je stvaritev in potomec Adamovega rodu, omade?evan z grehom, a ni ve? od tega sveta od trenutka, ko je prerojen v Kristusu.« Sv. Ciril Jeruzalemski namre? pravi: »Mi ne oznanjamo samo prvega Kristusovega prihoda, temve? tudi drugega, ki bo veliko lep?i od prvega. Prvi je bil namre? razodetje trpljenja, drugi pa nosi pe?at bo?jega kraljevanja. Med prvim je bil podvr?en poni?anju kri?a, pri drugem pa ga bo obdajala mno?ica angelov ter ga slavila.«
Misli Benedikta XVI.
Med homilijo je Benedikt XVI. izhajajo? iz odlomka Janezovega evangelija, ko Pilat zasli?uje Jezusa in ga vpra?a: »Si ti judovski kralj?« (Jn 18,33), razlo?il razliko med politi?no nadvlado ter zemeljskim kraljestvom in Bo?jim kraljestvom ter Kristusovim kraljevanjem.
Jezus je namre? med vsem svojim javnim delovanjem sku?al razlo?iti in pokazati, da je Bo?je kraljestvo in njegovo mesijansko poslanstvo druga?no, kot so ga pri?akovali Judje in tudi apostoli. Posebej jasno je to postalo po pomno?itvi kruha, ko je mno?ica druga?e razumela znamenje, ki ga je Jezus storil in ga je hotela postaviti za kralja. Jezus pa se je umaknil na samoten kraj in zatem jasno usmeril svoj pogled ter korak proti Jeruzalemu in Golgoti, saj je Bo?je kraljestvo popolnoma druga?no od zemeljskih kraljestev.
Zaradi tega je pred neoboro?enim, krhkim in poni?anim ?lovekom, kot je bil Jezus, oblastnik, kot je bil Pilat, za?uden obstal. Za?uden je bil nad tem, ker je sli?al govoriti o kraljestvu slu?abnikov in je zato postavil vpra?anje, ki se mu je zdelo paradoksalno: 'Torej si ti vendarle kralj?' Kak?en kralj bi lahko bil ta ?lovek, ki je v tak?nem stanju? Toda Jezus mu je potrdil: 'Ti to pravi?; Kralj sem. Jaz sem zato rojen in sem zato pri?el na svet, da pri?ujem za resnico. Vsak, kdor je iz resnice, poslu?a moj glas' (Jn 18,37). Jezus govori o kralju, o kraljestvu, toda poudarek ni na nadvladi, temve? na resnici... Jezus je pri?el, da bi razodel ter prinesel novo kraljevanje, tisto Bo?je. Pri?el je, da bi pri?eval za resnico, da je Bog ljubezen (prim. 1Jn 4,8.16) in da ho?e vzpostaviti kraljestvo pravi?nosti, ljubezni in miru. Kdor je odprt za ljubezen, prisluhne temu pri?evanju ter ga z vero sprejme in vstopi v Bo?je kraljestvo.
Vam dragi in ?astitljivi bratje kardinali, ?e posebej pri tem mislim na tiste, ki sem jih v?eraj umestil, je zaupana ta zahtevna odgovornost, da z resnico pri?ujete za Bo?je kraljestvo. To pomeni, da vedno postavljate na prvo mesto Boga ter njegovo voljo in ne koristi tega sveta ter njegovo oblast. Posnemajte Jezusa, ki je pred Pilatom, v tako poni?ujo?em stanju, kot je opisano v evangeliju, razodel svojo slavo, to je ljubezen do konca, ko je za ljubljene osebe daroval svoje ?ivljenje. To je razodetje Jezusovega kraljestva. Zato s skupnim srcem enodu?no molimo: 'Advenitat regnum tuum' (Pridi k nam tvoje kraljestvo). Amen.
Dana?nji praznik je postavljen na konec bogoslu?nega leta ter povzema Kristusovo skrivnost 'prvorojenega med umrlimi ter vladarja nad vsemi mogo?niki zemlje' in tako odpre na? pogled k polnemu uresni?enju Bo?jega kraljestva, ko bo Bog ves v vseh (prim. 1Kor 15,28). Sv. Ciril Jeruzalemski namre? pravi: 'Mi ne oznanjamo samo prvega Kristusovega prihoda, temve? tudi drugega, ki bo veliko lep?i od prvega. Prvi je bil namre? razodetje trpljenja, drugi pa nosi pe?at bo?jega kraljevanja. Med prvim je bil podvr?en poni?anju kri?a, pri drugem pa ga bo obdajala mno?ica angelov ter ga slavila'. Vse Jezusovo poslanstvo ter vsebina njegovega sporo?ila naznanjata Bo?je kraljestvo ter ga z znamenji in ?ude?i uresni?ujeta med ljudmi. Kot nas spominja 2. vatikanski koncil, se to kraljestvo ka?e predvsem v osebi Jezusa Kristusa (Lumen gentium 5), ki ga je vzpostavil s svojo smrtjo na kri?u ter s svojim vstajenjem. S tem se je razodel kot Gospod in Mesija ter kot Duhovnik na veke. To Kristusovo kraljestvo je bilo zaupano Cerkvi, ki je 'kal' in njegov 'za?etek' ter ima nalogo oznanjati in ?iriti ga v mo?i Svetega Duha med vsemi ljudstvi. Ob koncu za to dolo?enega ?asa, bo Gospod izro?il Kraljestvo Bogu O?etu in mu predstavil vse tiste, ki so ?iveli po zapovedi ljubezni.
Dragi prijatelji, vsi mi smo poklicani k nadaljevanju Bo?jega zveli?avnega dela tako, da se spreobrnemo k evangeliju ter odlo?no za?nemo hoditi za tistim Kraljem, ki ni pri?el, da mi mu stregli, ampak da bi stregel in pri?eval za resnico (prim. Mr 10,45; Jn 18,37). V tem smislu vas vabim, da molite za ?est novih kardinalov, ki sem jih v?eraj umestil, da bi jih Sveti Duh utrdil v veri in ljubezni ter jih napolnil s svojimi darovi, da bodo ?iveli to novo odgovornost v nadaljnji posvetitvi Kristusu in njegovemu kraljestvu. Ti novi ?lani kardinalskega zbora lepo predstavljajo vesoljno razse?nost Cerkve. So namre? pastirji Cerkva v Libanonu, Indiji, Nigeriji, Kolumbiji ter na Filipinih. Eden od njih pa ?e dolgo ?asa slu?buje pri Svetem sede?u.
Na zadnjo nedeljo bogoslu?nega leta obhajamo slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva. Dana?nji evangelij nam ponovno predstavi dramati?no zasli?evanje, med katerim je Pilat zasli?eval Jezusa, ko mu je bil ta izro?en z obto?bo, da si je prisvojil naziv 'judovski kralj'. Na vpra?anja rimskega namestnika je Jezus z odgovori potrdil, da je kralj, toda ne od tega sveta (prim. Jn 18,36). On ni pri?el, da bi gospodoval nad ljudstvi in ozemlji, temve? da bi ljudi osvobodil su?nosti greha ter spravil z Bogom. Zato je dodal: »Jaz sem zato rojen in sem zato pri?el na svet, da pri?ujem za resnico. Vsak, ki je iz resnice rojen, poslu?a moj glas« (Jn 18,37).
Toda, kaj je ta 'resnica', za katero je Kristus pri?el pri?evat na svet? Vse njegovo bivanje razodeva, da je Bog ljubezen. To je torej resnica, za katero je On v polnosti pri?eval z ?rtvovanjem svojega ?ivljenja na Kalvariji. Kri? je 'prestol,' s katerega je razodel plemenito kraljevanje Bo?je Ljubezni tako, da se je daroval v zadostitev za greh sveta in porazil gospodovanje 'vladarja tega sveta' (Jn 12,31) ter dokon?no vzpostavil Bo?je kraljestvo. To Kraljestvo se bo v polnosti razodelo ob koncu ?asov, potem ko bodo podvr?eni vsi sovra?niki in kot zadnja smrt (prim. 1Kor 15,25-26). Tedaj bo Sin izro?il Kraljestvo O?etu in bo kon?no 'Bog vse v vsem' (1Kor 15,28). Pot za dosego tega cilja je dolga in ne dopu??a bli?njic. Potrebno je namre?, da vsaka oseba svobodno sprejme resnico Bo?je ljubezni. On je namre? Ljubezen in Resnica, in tako ljubezen kot resnica se nikoli ne vsiljujeta. Trkata na vrata srca in razuma. In kamor smeta vstopiti, prineseta mir in veselje. Na?in Bo?jega kraljevanja je ta je njegov zveli?avni na?rt, ki je skrivnost v svetopisemskem pomenu, torej kot na?rt, ki se postopoma razodeva skozi zgodovino.
Toda v ?em je Jezusova kraljevska oblast? Nikakor ni tak?na, kot je oblast kraljev in velika?ev tega sveta, temve? je bo?ja oblast, ki daje ve?no ?ivljenje, osvobaja od zla ter porazi nadvlado smrti. Torej je oblast Ljubezni, ki zna iz zla izlu??iti dobro, omeh?ati otrdelo srce, prinesti mir v najhuj?i spor, pri?gati upanje v najgostej?i temi. To kraljestvo milosti, se nikoli ne uveljavi s silo, temve? spo?tuje na?o svobodo. Kristus je pri?el, da bi pri?eval za resnico (prim. Jn 18,37), kot je to izjavil pred Pilatom. Kdor sprejme njegovo pri?evanje se postavi pod njegovo 'zastavo', ?e se izrazimo s podobo ljubo sv. Ignaciju Loyolskemu. Vsaka vest torej neizogibno stoji pred izbiro: za kom ho?em hoditi? Za Bogom ali hudi?em? Za resnico ali la?jo? Izbira Kristusa pa ne zagotavlja uspeha glede na merila tega sveta, pa? pa zagotavlja mir in veselje, ki ju lahko samo On da. To potrjuje v vseh obdobjih izku?nja tolikih mo? in ?ena, ki so se v Kristusovem imenu, v imenu resnice in pravi?nosti, znali upreti dobrikanju dvoli?nosti zemeljskih oblasti ter celo z mu?eni?tvom zape?atili svojo zvestobo.
Devica Marija je bila na edinstven na?in pridru?ena temu Kristusovemu kraljevanju. Njo, poni?no nazare?ko dekle, je Bog prosil, da bi postala Mati Mesija. Marija je z vsem svojim bitem odgovorila na ta klic in s tem pridru?ila svoj brezpogojni 'da', 'daju' sina Jezusa ter s tem postala z Njim pokorna vse do ?rtvovanja. Zaradi tega jo je Bog povi?al nad vse stvari in Kristus jo je okronal kot Kraljico nebes in zemlje. Cerkev in vse ?love?tvo izro?imo njeni pripro?nji, da bi Bo?ja ljubezen lahko kraljevala v srcih vseh in bi se tako izpolnil Bo?ji na?rt pravi?nosti in miru.
Kli?imo varstvo Svete Marije na vsakega od njih ter nad vernike, ki so jim zaupani. Naj nam vsem Devica Marija pomaga ?iveti sedanji ?as v pri?akovanju Gospodove vrnitve in z vso mo?jo prositi Boga: 'Pridi k nam tvoje Kraljestvo' ter izpolnjevati tista dela lu?i, ki nas vedno bolj pribli?ujejo nebesom z zavestjo, da med nemirnimi dogodki zgodovine Bog nadaljuje z gradnjo svojega Kraljestva ljubezni.
Misli pape?a Fran?i?ka
Angel Gospodov, nedelja, 22. november 2015
Dragi bratje in sestre, dober dan. Na to zadnjo nedeljo bogoslu?nega leta obhajamo slovesni praznik Kristusa Kralja. V dana?njem evangeliju zremo Jezusa, ko se pred Pilatom predstavi kot kralj kraljestva, ki »ni od tega sveta« (Jn 18,36). To ne pomeni, da je Kristus kralj nekega drugega sveta, temve? da je kralj na druga?en na?in, je kralj na tem svetu. Gre namre? za nasprotovanje dveh logik. Svetna logika, ki temelji na ?astihlepnosti, na tekmovalnosti in za ta boj uporablja oro?je strahu, izsiljevanja in manipuliranja z vestjo. Evangeljska, to je Jezusova logika, pa se izra?a v poni?nosti, v zastonjskosti ter se uveljavlja na tih, a u?inkovit na?in z mo?jo resnice. Kraljestva tega sveta se v?asih obdr?ijo z nasiljem, rivalstvom in zatiranjem, medtem ko je Kristusovo kraljestvo, »kraljestvo pravi?nosti, ljubezni in miru« (glavna pro?nja).
Kristus se je razodel kot kralj. Kdaj? Med dogodkom kri?a! Kdor gleda Kristusov kri?, ne more ne videti presenetljivo zastonjskost ljubezni. Kdo med vami bi rekel: 'O?e, to je bil polom'. Ravno to, v polomu greha, greh je polom, v polomu ?love?ke ?astihlepnosti, je zmagoslavje kri?a, je zastonjskost ljubezni, v polomu kri?a, je vidna ljubezen. In ta ljubezen, ki nam jo da Jezus, je zastonjska. Ko kristjan govori o sili in mo?i to pomeni, da se sklicuje na silo kri?a in mo? Jezusove ljubezni. Ta ljubezen ostane trdna in nedotaknjena tudi, ko je zavr?ena in postane izpolnitev ?ivljenja, pre?ivetega v popolni podaritvi samega sebe v prid ?love?tva. Na Kalvariji so se mimoido?i in voditelji posmehovali Jezusu pribitemu na kri? in ga sku?ali: »Re?i samega sebe in stopi s kri?a« (Mr 15,30), 're?i samega sebe'. Vendar pa je paradoksalno Jezusova resnica ravno to, kar so mu z zasmehovalnim tonom metali nasprotniki v obraz: »Samega sebe ne more re?iti!« (v. 31). ?e bi Jezus stopil s kri?a, bi podlegel sku?njavi princa tega sveta, saj On ne more re?iti samega sebe ravno zato, da bi re?il druge. Ravno zato, ker je dal svoje ?ivljenje za nas, zame. Ko re?emo, da je Jezus dal ?ivljenje za svet, je res. A je veliko lep?e re?i: »Jezus je dal svoje ?ivljenje zame«. Danes na trgu naj vsak v svojem srcu re?e: »Dal je svoje ?ivljenje zame«, da bi re?il vsakega od nas na?ih grehov.
Kdo je to razumel? To je dobro razumel eden od dveh hudodelcev, ki sta bila z Njim kri?ana, torej ta tako imenovani 'dobri razbojnik', ki ga je prosil: »Jezus, spomni se me, ko pride? v svoje kraljestvo« (Lk 23,42). Bil je razbojnik, bil je pokvarjen, bil je tam obsojen na smrt zaradi vseh hudodelstev, ki jih je v svojem ?ivljenju storil. Vendar je v Jezusovi dr?i, v Jezusovi krotkosti videl ljubezen. In to je mo? Kristusovega kraljestva, torej ljubezen. Zaradi tega nas Jezusovo kraljevanje ne tla?i, temve? nas osvobaja na?ih slabosti in bede ter opogumlja naj hodimo po poti dobrega, po poti sprave in odpu??anja. Glejmo Kristusov kri? in dobrega razbojnika in recimo vsi skupaj to, kar je rekel 'dobri razbojnik': »Jezus, spomni se me, ko pride? v svoje kraljestvo.« Vsi skupaj: »Jezus, spomni se me, ko pride? v svoje kraljestvo.« Prosimo Jezusa, ko smo slabotni, gre?ni, pora?eni, da nas pogleda: »Ti si tam, ne pozabi name!«
Zaradi tolikih bridkosti, ki so na svetu ter zaradi pre?tevilnih ran na mesu ?love?tva, prosimo Devico Marijo, naj nas podpira pri na?em prizadevanju posnemati Jezusa, na?ega Kralja, da bomo uresni?evali njegovo kraljestvo z dejanji ne?nosti, so?utja in usmiljenja.
Angel Gospodov, nedelja, 25. november 2018
Dragi bratje in sestre, dober dan! Slovesni praznik Jezusa Kristusa Kralja vesoljstva, ki ga obhajamo danes, je postavljen na konec bogoslu?nega leta in spominja, da ?ivljenje stvarstva ne napreduje slu?ajno, temve? gre proti kon?nemu cilju, torej dokon?nemu razodetju Kristusa, Gospoda zgodovine in vsega stvarstva. Zaklju?ek zgodovine bo njegovo ve?no kraljestvo.
Dana?nji evangeljski odlomek (prim. Jn 18,33b-37) nam govori o tem kraljestvu, o Kristusovem kraljestvu, o Jezusovem kraljestvu, ko pripoveduje poni?ujo?o situacijo, v kateri se je zna?el Jezus, potem ko je bil aretiran v Getsemaniju, zvezan, zasramovan, pripeljan pred jeruzalemske oblasti. In potem je bil pripeljan pred rimskega prokuratorja kot tisti, ki ogro?a politi?no oblast s tem, da bi postal judovski kralj. Pilat je torej napravil preiskavo in ga je v dramati?nem zasli?evanju dvakrat vpra?al, ?e je kralj (prim. vv. 33b.37).
Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti pravi?: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega ?ivljenja je razvidno, da On nima politi?nih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomno?itvi kruha mno?ica navdu?ena nad ?ude?em in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in mo?jo oro?ja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi u?enci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji slu?abniki bojevali, da ne bi bil izro?en Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«
Jezus ho?e dati razumeti, da je nad politi?no oblastjo ?e ena druga veliko ve?ja in se je ne dose?e s ?love?kimi sredstvi. On je pri?el na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pri?eval za resnico (prim. v. 37). Gre za bo?ansko resnico, ki je dejansko osrednje sporo?ilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in ho?e vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravi?nosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca ?asov. Zgodovina nas u?i, da so kraljestva, utemeljena na mo?i oro?ja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Bo?je kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Bo?je kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost ?ivljenja. Vsi mi ho?emo mir, vsi mi ho?emo svobodo, vsi mi ho?emo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Bo?ja ljubezen, Bo?je kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel bo? mir, imel bo? svobodo in imel bo? polnost.
Jezus nas danes prosi, naj pustimo, da bo On postal na? kralj. Kralj, ki nas je s svojo besedo, s svojim zgledom ter s svojim ?ivljenjem ?rtvovanim na kri?u re?il iz smrti, ta kralj ka?e pot izgubljenemu ?loveku, da novo lu? na?emu bivanju, zaznamovanemu z dvomi, s strahom in z vsakodnevnimi preizku?njami. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel na?emu ?ivljenju, ki je v?asih postavljeno na te?ko preizku?njo tudi zaradi na?ih napak ter na?ih grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.
Devica Marija naj nam pomaga sprejeti Jezusa kot kralja na?ega ?ivljenja in ?iriti njegovo kraljestvo tako, da bomo pri?evali za resnico, ki je ljubezen.
Angel Gospodov, nedelja, 21. november 2021
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja zadnje nedelje liturgi?nega leta dose?e vi?ek v Jezusovi trditvi, ko pravi: »Kralj sem« (Jn 18,37). Te besede je izgovoril pred Pilatom, medtem ko je mno?ica vpila, naj ga obsodi na smrt.
On pravi, da je kralj, mno?ica pa vpije, naj ga obsodi na smrt. Jasno nasprotje. Klju?na ura je pri?la. Prej Jezus ni hotel, da so mu ljudje vzklikali kot kralju. Spomnimo se tistikrat po pomno?itvi kruha in rib, ko se je umaknil, da bi sam molil (prim. Jz 6,14-15).
Dejstvo je, da je Jezusovo kraljevo dostojanstvo precej druga?no od posvetnega. »Moje kraljestvo«, pravi Pilatu, »ni od tega sveta« (Jn 18,36). On ni pri?el, da bi gospodoval, temve? da bi slu?il. Ne prihaja z znamenji mo?i, temve? z mo?jo znamenj. Ne nosi dragocenih obla?il, temve? je na kri?u brez vsega. Ravno z napisom danim na kri?, je bil Jezus opredeljen kot »kralj« (prim. Jn 19,19). Njegovo kraljevo dostojanstvo je resni?no onkraj ?love?kih meril. Lahko re?emo, da ni kralj kot drugi, ampak je kralj za druge. Ponovno premislimo Kristusa pred Pilatom, ko pravi, da je kralj, ravno v trenutku, ko je mno?ica proti Njemu, medtem ko se je takrat, ko je hodila za njim in mu vzklikala, distanciral od tega vzklikanja. Jezus tu poka?e, da je popolnoma svoboden do zemeljskega slovesa in slave. In mi, se vpra?ajmo, ga znamo v tem posnemati? Zmoremo obvladovati svojo te?njo, da bi nas nenehno iskali in potrjevali ali pa storimo vse, da nas drugi cenijo? V tem, kar po?nemo, ?e zlasti v na?em kr??anskem prizadevanju ?tejejo aplavzi ali slu?enje?
Jezus ne samo, da se izogiba iskanju zemeljske veli?ine, ampak tudi napravlja svobodno in neodvisno srce tistega, ki hodi za njim. On nas, dragi bratje in sestre osvobaja podlo?nosti zlu. Njegovo kraljestvo je osvobajajo?e, v njem ni ni? neznosnega. Jezus obravnava vsakega u?enca kot prijatelja, ne kot podlo?nika. Kristus, ?eprav je nad vsemi vladarji, ne vzpostavlja linije lo?itve med samo in drugimi, saj jih ?eli imeti za brate in sestre, s katerimi ?eli podeljevati svoje veselje (prim. Jn 15,11). Kdor hodi za njim, se ne izgubi, ni? ne izgubi, pridobi pa dostojanstvo. Kajti Kristus no?e okoli sebe servilnosti, ampak svobodne ljudi. Sedaj pa se vpra?ajmo, od kod izhaja Jezusova svoboda? Odkrijemo jo, ?e se vrnemo k njegovi trditvi pred Pilatom: »Kralj sem. Jaz sem zato rojen in sem zato pri?el na svet, da pri?ujem za resnico. (Jn 18,37).
Jezusova svoboda prihaja iz resnice. In njegova resnica nas osvobaja (prim. Jn 8,32). Toda Jezusova resnica ni ideja, nekaj odmi?ljenega. Jezusova resnica je resni?nost, je On sam, ki napravlja v nas resnico, saj nas osvobaja pretvarjanj in la?nosti, ki jih imamo v sebi. S tem ko smo z Jezusom, postajamo pristni. Kristjanovo ?ivljenje ni neka predstava, med katero se lahko nadene najbolj pripravno masko. Kajti ko Kristus kraljuje v srcu, ga osvobaja hinav??ine, zvija?nosti, dvoli?nosti. Najbolj?i dokaz, da je Kristus na? kralj je distanca do stvari, ki onesna?ujejo ?ivljenje in ga napravljajo dvoumnega, medlega in ?alostnega. Ko je ?ivljenje dvoumno, je ?alostno, zelo ?alostno. Prav gotovo moramo vedno ra?unati na omejitve in nezadostnosti, saj smo vsi gre?niki. Toda, kadar se ?ivi pod Jezusovim gospodovanjem, se ne postane pokvarjeni, la?ni, nagnjeni k prikrivanju resnice. Se ne ?ivi dvojnega ?ivljenja. Dobro si zapomnite: gre?niki »da«, pokvarjenci »nikoli«.
Naj nam Marija pomaga vsak dan iskati resnico Jezusa, Kralja vesoljstva, ki nas osvobaja zemeljskih su?nosti in nas u?i obvladovati na?e pregrehe.
Homilija, sveta ma?a, nedelja Kristusa Kralja, Svetovni dan mladih 21. november 2021
Dve podobi iz Bo?je besede, ki smo jo sli?ali, nam pomagata, da se pribli?amo Jezusu, Kralju vesoljstva. Prva, ki je vzeta iz knjige Razodetja sv. Janeza in jo je prerok Daniel napovedal v prvem berilu, je opisana z besedami: »Prihaja z oblaki.« (Raz 1,7; Dan 7,13). Nana?a se na veli?astni prihod Jezusa kot Gospoda in cilja zgodovine. Druga podoba je iz evangelija: Kristus, ki je pred Pilatom in mu re?e: »Jaz sem kralj.« (Jn 18,37) Dobro je, dragi mladi, da se zaustavimo in zremo ti dve Jezusovi podobi, ko za?enjamo pot proti Svetovnemu dnevu mladih 2023 v Lizboni.
Zaustavimo se torej ob prvi: Jezus, ki prihaja z oblaki. Gre za podobo, ki govori o Kristusovem prihodu v slavi ob koncu ?asov: daje nam razumeti, da bo Jezus tisti, ki bo imel zadnjo besedo glede na?ega obstoja in ne mi. On je tisti – ?e pravi Sveto pismo –, ki »jezdi na oblakih« (Ps 68,5) in v nebesih razodeva svojo mo? (prim. ibid., v. 34-35): to pomeni, da je Gospod, ki prihaja z vi?ave in nikoli ne zaide; je Tisti, ki kljubuje temu, kar mine, je na?e neomajno zaupanje. Gospod je. To prero?tvo upanja razsvetljuje na?e no?i. Pravi nam, da Bog prihaja, je Bog prisoten, je Bog na delu in usmerja zgodovino k sebi, k dobremu. Prihaja »z oblaki«, da bi nas opogumil, kakor da bi rekel: »Ne pustim vas samih, ko va?e ?ivljenje ovijajo temni oblaki. Jaz sem vedno z vami. Prihajam, da razjasnim in storim, da zablesti vedrina.«
Vendar pa prerok Daniel razlo?i, da je videl Gospoda priti z oblaki neba »v no?nih videnjih« (Dan 7,13). V no?nih videnjih: Bog prihaja pono?i, med oblaki, ki so pogosto temni in se zgrinjajo nad na?im ?ivljenjem. Vsak med nami pozna te trenutke. Potrebno ga je prepoznati, gledati onkraj no?i, dvigniti pogled, da bi ga videli sredi temin.
Dragi mladi, gledati v no?nih videnjih! Kaj to pomeni? Imeti o?i svetle tudi v temi, ne prenehati iskati svetlobe sredi temin, ki jih ve?krat nosimo v srcu in vidimo okoli sebe. Dvigniti pogled s tal kvi?ku, ne zato, da bi zbe?ali, ampak da bi premagali sku?njavo, da bi ostali razprostrti na tleh svojih strahov. Nevarnost namre? je, ?e nas vodijo na?i strahovi. Ne ostanimo zaprti v svoje misli in se smilili samim sebi. Dvigni pogled, vstani! Povabilo je, da dvigne? pogled, da vstane?. Je povabilo, s katerim se na nas obra?a Gospod in ki sem ga ?elel ponoviti v Poslanici, ki je namenjena vam, mladi, da bi spremljala to leto poti. To je najbolj te?avna in fascinantna naloga, ki vam je zaupana: stati pokonci, medtem ko se zdi, da vse propada; biti stra?arji, ki znajo videti svetlobo v no?nih videnjih; biti graditelji sredi razvalin, ki jih je na tem svetu veliko, veliko; biti sposobni sanjati. Zame je klju?no glede mladega ?loveka, ki ni sposoben sanjati, saj se je ubo?ec pred?asno postaral. Biti sposobni sanjati, saj kdor sanja, namre? dela slede?e: ne dopusti, da ga posrka no?, ampak pri?ge plamen, lu? upanja, ki oznanja jutri?nji dan. Sanjajte, bodite budni, s pogumom glejte na prihodnost.
?elel bi vam re?i tole: mi, mi vsi, smo vam hvale?ni, kadar sanjate. Vendar je res, ko mladi sanjajo, pogosto zganjajo hrup… Zganjajte hrup, saj je va? hrup sad va?ih sanj. To pomeni, da ne ?elite ?iveti v no?i, ko storite, da Jezus postane va? ?ivljenjski sen in ga objamete z veseljem, z nalezljivim navdu?enjem, ki nam dobro dene! Hvala, kadar zmorete pogumno nositi naprej sanje; kadar ne prenehate verovati v lu? tudi sredi no?i ?ivljenja; kadar si gore?e prizadevate za to, da bi bil na? svet lep?i in bolj ?love?ki. Hvala, kadar gojite sanje po bratstvu, ko skrbite za rane stvarstva, se borite za dostojanstvo naj?ibkej?ih in ?irite duha solidarnosti in podelitve. In predvsem hvala, ker v svetu, ki je potla?en zaradi dobi?ka v sedanjosti in te?i k zadu?itvi velikih idealov, ne izgubite na tem svetu zmo?nosti, da bi sanjali! Nikar ne ?ivite brezvoljni ali omamljeni. Ne, ?ivi sanjajte. To pomaga nam odraslim in Cerkvi. Da, tudi kot Cerkev moramo sanjati, potrebujemo navdu?enje in gore?nost mladih, da bi bili pri?e Boga, ki je vedno mlad!
In ?elel bi vam re?i ?e eno stvar: mnoge va?e sanje se ujemajo z evangeljskimi. Bratstvo, solidarnost, pravi?nost, mir: to so iste sanje, ki jih ima Jezus za ?love?tvo. Ne bojte se odpreti za sre?anje z Njim: On ljubi va?e sanje in vam jih pomaga uresni?iti. Kardinal Martini je rekel, da Cerkev in dru?ba potrebujeta »sanja?e, ki nas ohranjajo odprte za presene?enja Svetega Duha« (No?ni pogovori v Jeruzalemu. O tveganjih na poti vere). Sanja?i, ki nas ohranjajo odprte za presene?enja Svetega Duha. To je lepo. ?elim vam, da bi bili med temi sanja?i!
In sedaj pridemo do druge podobe, to je Jezus, ki Pilatu re?e: »Sem kralj.« Pretrese njegova odlo?nost, njegov pogum, njegova najvi?ja svoboda. Bil je aretiran, peljejo ga v sodno hi?o, zasli?uje ga tisti, ki ga lahko obsodi na smrt. V tak?nih okoli??inah bi lahko pustil, da bi prevladala naravna pravica do obrambe, se morda posku?al »pogoditi«, najti kompromis. Nasprotno pa Jezus ne skriva lastne identitete, ne prikriva svojih namenov, ne izkoristi ?pranje re?itve, ki jo je tudi Pilat pustil odprto. Ne. S pogumom resnice odgovori: »Kralj sem.« Prevzame odgovornost za svoje ?ivljenje: pri?el sem za dolo?eno poslanstvo in grem do konca, da bi izpri?al O?etovo kraljestvo. Pravi: »Jaz sem zato rojen in sem zato pri?el na svet, da pri?ujem za resnico.« (Jn 18,37) Pri?el je brez dvoli?nosti, da bi z ?ivljenjem oznanil, da je njegovo kraljestvo druga?no od kraljestev sveta, da Bog ne kraljuje, da bi pove?al svojo mo? in potla?il druge; ne kraljuje z vojskami in s silo. Njegovo kraljestvo je kraljestvo ljubezni. Jaz sem kralj, ampak tega kraljestva ljubezni. Sem kralj kraljestva tistega, ki podari svoje ?ivljenje za zveli?anje drugih.
Dragi mladi, Jezusova svoboda privla?i! Dopustimo, da odseva v nas, da nas vzdrami, da v nas vzbudi pogum resnice. Lahko se vpra?amo: ?e bi bil zdaj tukaj, na Pilatovem mestu pred Jezusom in bi ga gledal v o?i, ?esa bi me bilo sram? Pred Jezusovo resnico, pred resnico, ki je Jezus, katere so moje la?nivosti, ki ne vzdr?ijo, moje dvoli?nosti, ki jih On ne mara? Vsakdo med nami jih ima. Poi??ite jih, poi??ite jih. Vsi imamo te la?nivosti, ta popu??anja, ta popravljanja stvarnosti, da bi se kri? oddaljil. Da bi v sebi ustvarili resnico, se moramo postaviti pred Jezusa. Moramo ga ?astiti, da bi bili znotraj svobodni, da bi bilo ?ivljenje osvetljeno in ne bi dopustili, da bi nas zavedle trenutne mode, ognjemet potro?ni?tva, ki slepi in ohromi. Prijatelji, tukaj nismo zato, da bi nas o?arale sirene sveta, ampak zato, da vzamemo v roke svoje ?ivljenje, da »zagrizemo v ?ivljenje«, da ga ?ivimo v polnosti!
Tako v Jezusovi svobodi najdemo tudi pogum, da gremo proti toku. To je beseda, ki jo ho?em poudariti: iti proti toku, imeti torej pogum iti proti toku, ne proti nekomu, kar je vsakodnevna sku?njava, kakor delajo tisti, ki pomilujejo same sebe in spletkarijo, ki vedno krivijo druge; ne, proti nezdravemu toku na?ega sebi?nega, zaprtega in togega jaza, ki ve?krat i??e naveze, da bi pre?ivel. Iti torej proti toku, da bi ?li po Jezusovih sledeh. On nas u?i, naj gremo proti zlu le s krotko in poni?no silo dobrega. Brez bli?njic, brez neresnic, brez la?nosti. Na? svet, ki je ranjen zaradi toliko zla, ne potrebuje drugih dvoumnih kompromisov; ljudi, ki gredo sem in tja kot morski valovi, kamor jih zana?a veter, kamor jih vodijo lastni interesi, tistih, ki so malo na desni in malo na levi, potem ko so zaslutili, kaj se izpla?a. Tem se re?e ekvilibristi. Kristjan, ki tako po?ne, je bolj ekvilibrist kot kristjan. Ekvilibristi vedno i??ejo samo zato neko pot, da si ne bi umazali rok, da se ne bi vklju?ili v ?ivljenje in vzeli stvari resno. Prosim vas, naj vas bo strah postati mladi ekvilibristi. Bodite svobodni, bodite pristni, bodite kriti?na vest dru?be. Ne bojte se kritik! Mi namre? potrebujemo va?e kritike. Mnogi med vami kritizirajo na primer onesna?evanje okolja. To potrebujemo. Bodite svobodni s kritikami. Bodite gore?i za resnico, da boste mogli s svojimi sanjami re?i: moje ?ivljenje ni su?enj logik tega sveta, saj vladam z Jezusom za pravi?nost, ljubezen in mir! Dragi fantje in dekleta, ?elim vam, da bi vsak izmed vas ?util veselje, da bi rekel: »Z Jezusom sem tudi jaz kralj.« Sem kralj: sem ?ivo znamenje ljubezni Boga, njegovega so?utja in ne?nosti. Sem sanja?, ki ga je o?arala svetloba evangelija in z upanjem gledam v no?nih videnjih. In kadar padem, v Jezusu ponovno najdem pogum za to, da se borim in upam; pogum, da ponovno sanjam. V vsakem ?ivljenjskem obdobju.
