Poslanica svetega o?eta za 36. svetovni dan mladih: ?Vstani! Postavljam te za pri?o tega, kar si videl.?
»Vstani! Postavljam te za pri?o tega, kar si videl« (prim. Apd 26,16)
Dragi mladi!
Rad bi vas ?e enkrat prijel za roko, da bi skupaj nadaljevali duhovno romanje, ki nas vodi proti Svetovnemu dnevu mladih v Lizboni 2023.
Lani, tik pred raz?irjenjem epidemije, sem podpisal sporo?ilo, katerega tema je bila »Mladeni?, re?em ti, vstani« (prim. Lk 7,14). Gospod nas je v svoji previdnosti ?e hotel pripraviti na te?ak, izziv ki smo ga kmalu do?iveli.
Po vsem svetu so se morali spoprijeti s trpljenjem zaradi izgube tolikih dragih ljudi in zaradi socialne izolacije. Izredne zdravstvene razmere so tudi vam, mladi – ki ste po naravi usmerjeni navzven – prepre?ile, da bi ?li v ?olo, na univerzo, na delo, sre?at drug drugega … Zna?li ste se v te?kih razmerah, ki jih niste bili vajeni obvladovati. Tisti, ki so bili manj pripravljeni in brez podpore, so se ?utili izgubljeni. V ?tevilnih primerih so se pojavile dru?inske te?ave, pa tudi brezposelnost, depresija, osamljenost in zasvojenosti. Da ne govorimo o nakopi?enem stresu, o napetostih in izbruhih jeze, o pove?anju nasilja.
Bogu hvala pa to ni edina plat medalje. ?e nam je preizku?nja pokazala na?o krhkost, je pokazala tudi na?e kreposti, med katerimi je pripravljenost za solidarnost. V vseh koncih sveta smo videli ?tevilne ljudi, med katerimi veliko mladih, ki se borijo za ?ivljenje, sejejo upanje, branijo svobodo in pravi?nost, ki so tvorci miru in graditelji mostov.
Ko pade mlad ?lovek, v nekem smislu pade ?love?tvo. Res pa je tudi, da ko se dvigne mlad ?lovek, je kot bi se ponovno dvignil ves svet. Dragi mladi, kak?ne mo?nosti so v va?ih rokah! Kak?no mo? nosite v svojih srcih!
Tako Bog danes ?e enkrat pravi vsakemu izmed vas: »Vstani!« Iz vsega srca upam, da nam bo to sporo?ilo pomagalo, da se bomo pripravili na nove ?ase, na novo stran v zgodovini ?love?tva. A brez vas, dragi mladi, ni mogo?e za?eti znova. Da bi si svet opomogel, potrebuje va?o mo?, va?e navdu?enje, va?o zavzetost. V tem smislu bi skupaj z vami rad premi?ljeval o odlomku iz Apostolskih del, v katerem Jezus re?e Pavlu: »Vstani! Postavljam te za pri?o tega, kar si videl« (prim. Apd 26,16).
Pavel pri?a pred kraljem
Vrstica, pri kateri se navdihuje tema Svetovnega dneva mladih 2021, je vzeta iz Pavlovega pri?evanja pred kraljem Agripo, medtem ko je v zaporu. On, ki je bil nekdaj sovra?nik in preganjalec kristjanov, je sedaj sojen ravno zaradi svoje vere v Kristusa. Po pribli?no petindvajsetih letih apostol pripoveduje svojo zgodbo in temeljni prizor svojega sre?anja s Kristusom.
Pavel prizna, da je v preteklosti preganjal kristjane, dokler nekega dne, ko je ?el v Damask, da bi nekatere aretiral, njega in njegovih tovari?ev ni ovila lu?, »svetlej?a od son?ne svetlobe« (prim. Apd 26,13), samo on pa je sli?al »glas«: Spregovoril mu je Jezus in ga poklical po imenu.
»Savel, Savel!«
Skupaj se poglobimo v ta dogodek. Ko ga je Gospod poklical po imenu, je Savlu dal razumeti, da ga osebno pozna. Kot bi mu rekel: »Vem, kdo si, vem, kaj namerava?, kljub temu govorim prav s teboj.« Pokli?e ga dvakrat, v znamenje posebne in zelo pomembne poklicanosti, kot je to storil z Mojzesom (prim. 2 Mz 3,4) in s Samuelom (prim. 1 Sam 3,10). Pavel, ki je padel na tla, je spoznal, da je pri?a Bo?ji manifestaciji, mo?nemu razodetju, ki ga pretrese, vendar ga ne uni?i, pa? pa ga kli?e po imenu.
Dejansko samo osebno, ne anonimno sre?anje s Kristusom spremeni ?ivljenje. Jezus poka?e, da dobro pozna Savla, da ga »pozna od znotraj«. ?eprav je Savel preganjalec, ?eprav je v njegovem srcu sovra?tvo do kristjanov, Jezus ve, da je to posledica nevednosti in ?eli v njem pokazati svoje usmiljenje. Prav ta milost, ta nezaslu?ena in brezpogojna ljubezen bo tista lu?, ki bo korenito spremenila Savlovo ?ivljenje.
»Kdo si, Gospod?«
Spri?o te skrivnostne navzo?nosti, ki ga kli?e po imenu, Savel vpra?a: »Kdo si, Gospod!« (Apd 26,15). To vpra?anje je skrajno pomembno in v ?ivljenju ga moramo vsi prej ali slej postaviti. Ni dovolj, da smo druge sli?ali govoriti o Kristusu, nujno je, da osebno govorimo z njim. V bistvu to pomeni moliti. Gre za neposredno govorjenje z Jezusom, pa ?eprav so na?a srca ?e vedno v neredu, misli polne dvomov ali celo prezira do Kristusa in kristjanov. ?elim si, da bi vsak mlad ?lovek v globini svojega srca pri?el do tega, da bi postavil to vpra?anje: »Kdo si, Gospod?«
Ne moremo domnevati, da tudi v dobi interneta vsi poznajo Jezusa. Vpra?anje, ki ga ?tevilni ljudje naslavljajo na Jezusa in na Cerkev, je ravno to: »Kdo si?« V vsej pripovedi o poklicu sv. Pavla, on spregovori le enlrat. In na njegovo vpra?anje Gospod takoj odgovori: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganja?« (prav tam).
»Jaz sem Jezus, ki ga ti preganja?!«
S tem odgovorom Gospod Jezus Savlu razodene veliko skrivnost: da se istoveti s Cerkvijo, s kristjani. Do tedaj Savel ni videl ni? Kristusovega, razen vernikov, ki jih zapiral v je?e (prim. Apd 26,10) in sam glasoval za njihovo smrtno obsodbo (prav tam). Videl je, kako so kristjani na zlo odgovarjali z dobrim, na sovra?tvo z ljubeznijo, ko so sprejemali krivice, nasilje, obrekovanje in preganjanje, ki so jih pretrpeli zaradi Kristusovega imena. ?e torej dobro pogledamo, je Savel na neki na?in – ne da bi to vedel – sre?al Kristusa: sre?al ga je v kristjanih!
Kolikokrat smo sli?ali re?i: »Jezus da, Cerkev ne«, kot bi eden lahko bil alternativa drugi. Ne moremo poznati Jezusa, ?e ne poznamo Cerkve. Jezusa lahko spoznamo samo po bratih in sestrah njegove skupnosti. Ne moremo se v polnosti imenovati kristjani, ?e ne ?ivimo cerkvenostne razse?nosti vere.
»Te?ko ti je, da se upira? ostnu«
S temi besedami je Gospod nagovoril Savla, ko je padel na tla. A kot bi ?e dolgo na skrivnosten na?in govoril z njim, ga sku?al pritegniti k sebi, Savel pa se je upiral. Isto blago »grajo« Gospod nameni vsakemu mlademu ?loveku, ki se oddaljuje: »Doklej bo? be?al pred mano? Zakaj ne sli?i?, da te kli?em? ?akam na tvojo vrnitev.« Kakor prerok Jeremija tudi mi v?asih re?emo: »Ne bom ve? mislil nanj« (Jer 20,9). A v srcu slehernega je kakor gore? ogenj: tudi ?e ga ho?emo zadr?ati, nam ne uspe, ker je mo?nej?i od nas.
Gospod izbere nekoga, ki ga celo preganja, ki je do njega in do njegovih povsem sovra?en. Vendar ni ?loveka, ki bi bil za Boga nepopravljiv. Z osebnim sre?anjem z njim je vedno mogo?e ponovno za?eti. Noben mlad ?lovek ni zunaj dosega milosti in Bo?jega usmiljenja. Za nikogar ne moremo re?i: predale? je … prepozno je… Koliko mladih strastno nasprotuje in gre proti toku, v srcu pa skrivajo potrebo po zavzetosti, da bi ljubili na vso mo?, da bi se poistovetili s poslanstvom! Jezus v mladem Savlu vidi ravno to.
Prepoznati svojo slepoto
Lahko si predstavljamo, da je bil pred sre?anjem s Kristusom, Savel v nekem smislu »poln sebe«, da se je imel za »velikega« zaradi svoje moralne popolnosti, zaradi svoje gore?nosti, zaradi svojega izvora, zaradi svoje kulture. Vsekakor je bil prepri?an, da ima prav. Ko pa se mu je Gospod razodel, ga je »vrglo na tla« in je oslepel. Nenadoma je ugotovil, da ne more videti, ne samo telesno, ampak tudi duhovno. Njegove gotovosti se majejo. V du?i ?uti, da je bilo tisto, kar ga je gnalo s tolik?no strastnostjo – gore?nost za odstranitev kristjanov – popolnoma zgre?eno. Zavedel se je, da ni absolutni nosilec resnice, temve? da je zelo dale? od nje. Skupaj z njegovo gotovostjo je padla tudi njegova »veli?ina«. Nenadoma je postal izgubljen, krhek, »majhen«.
Ta poni?nost – zavedanje lastne omejenosti – je temeljna! Kdor misli, da ve vse o sebi, o drugih in celo o verskih resnicah, bo s te?avo sre?al Kristusa. Ko je Savel oslepel, je izgubil svoje oporne to?ke. Ostal je sam, v temi; jasna sta mu samo svetloba, ki jo je videl, in glas, ki ga je sli?al. Kak?no protislovje: ravno takrat, ko ?lovek spozna, da je slep, za?ne videti!
Po preblisku na poti v Damask, se bo Savel raje imenoval Pavel, kar pomeni »majhen«. Ne gre za nickname ali za »umetni?ko ime« - danes tako v rabi tudi med navadnimi ljudmi: ob sre?anju s Kristusom se je v resnici po?util tako, ko je podrl zid, ki mu je prepre?eval, da bi se resni?no spoznal. Sam o sebi pravi: »Jaz sem namre? najmanj?i izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Bo?jo Cerkev (1 Kor 15,9).
Sveta Terezija iz Lisieuxa je skupaj z drugimi svetniki rada ponavljala, da je poni?nost resnica. Danes na?e dneve za?inijo ?tevilne »zgodbe«, zlasti na dru?benih omre?jih, ki so pogosto umetno zasnovane z veliko opreme, s kamerami, z razli?nimi ozadji. Vedno bolj se i??ejo odrske lu?i, ki so izurjeno usmerjene, da lahko »prijateljem« in »sledilcem« poka?emo podobo sebe, ki v?asih ne odra?a lastne resnice. Kristus, opoldanska lu?, prihaja, da nas razsvetli, da nam vrne na?o pristnost, ko nas osvobodi vseh mask. Jasno nam poka?e, kaj smo, ker nas ljubi tak?ne, kakr?ni smo.
Spremeniti pogled
Pavlovo spreobrnjenje ni povratek nazaj, ampak pomeni popolnoma nov pogled. Dejansko gre naprej proti Damasku, vendar ni ve? isti, kot prej, je druga?en ?lovek (prim. Apd 22,10). V vsakdanjem ?ivljenju se lahko spreobrnemo in prenovimo ter po?nemo stvari, ki jih obi?ajno po?nemo, vendar s spremenjenim srcem in z druga?no motivacijo. V tem primeru Jezus izrecno zahteva od Pavla, da gre v Damask, kamor se je bil namenil. Pavel uboga, vendar so se tokrat nameni in vidiki njegovega potovanja korenito spremenili. Odslej bo resni?nost gledal z druga?nimi o?mi. Prej so bile to o?i preganjalca, odslej bodo to o?i pri?evalca. V Damasku ga Ananija krsti in ga uvede v kr??ansko skupnost. V ti?ini in molitvi bo Pavel poglobil svoje do?ivetje in novo identiteto, ki mu jo je podaril Gospod Jezus.
Ne zapravljajmo mo?i in zavzetosti mladih
Pavlovo stali??e pred sre?anjem z vstalim Jezusom nam ni zelo tuje. Ta mo? in ta strast ?ivita tudi v va?ih srcih, dragi mladi! A ?e vam tema v vas in okoli vas prepre?uje, da bi pravilno videli, tvegate, da se boste izgubili v nesmiselnih bitkah in celo da postanete nasilni. ?al boste prve ?rtve vi sami in tisti, ki so vam najbolj blizu. Obstaja tudi nevarnost, da se bojujemo za zadeve, ki v za?etku branijo resni?ne vrednote, ki pa s pretiravanjem postanejo uni?ujo?e ideologije. Koliko mladih danes zaradi svojih politi?nih ali verskih prepri?anj postane orodje nasilja in uni?enja v ?ivljenju mnogih! Nekateri digitalni domorodci v virtualnem okolju in na socialnih omre?jih najdejo nova boji??a in se brez o?itkov vesti zatekajo k fake news za ?irjenje strupov in ru?enje svojih nasprotnikov.
Ko Gospod vdre v Pavlovo ?ivljenje, ne izni?i njegove osebnosti, ne prekli?e njegove gore?nosti in zavzetosti, ampak da rodovitnost tem njegovim darovom, da bi iz njega naredil velikega oznanjevalca evangelija do konca sveta.
Apostol poganov
Pavel je kasneje znan kot “apostol poganov”: on, ki je bi farizej in tenko?uten spolnjevalec postave! ?e drugo protislovje: Gospod zaupa prav tistemu, ki ga je preganjal. Tako kot Pavel lahko vsak izmed nas v globini srca sli?i glas, ki mu pravi: “Zaupam vate. Poznam tvojo zgodbo in jo skupaj s teboj jemljem v svoje roke. ?eprav si bil pogosto proti meni, te izvolim in te napravim za svojo pri?o.” Bo?ja logika lahko iz najhuj?ega preganjalca naredi velikega pri?evalca.
Kristusov u?enec je poklican, da je “lu? sveta” (Mt 5,14). Pavel mora pri?evati o tem, kar je videl, vendar je sedaj slep. Pred novim protislovjem smo! Vendar se bo Pavel ravno preko tega svojega osebnega izkustva lahko prepoznal v tistih, h katerim ga Gospod po?ilja. Postavljen je namre?, “da jim odpre? o?i, da bi se odvrnili od temè k lu?i” (Apd 26,18).
“Vstani in pri?uj!”
Ko sprejmemo novo ?ivljenje, ki nam je dano v krstu, od Gospoda prejmemo tudi poslanstvo: “Moja pri?a bo?!” Gre za poslanstvo, ki se mu je treba posvetiti, ki spremeni ?ivljenje.
Danes je Kristusovo povabilo Pavlu namenjeno vsakomur izmed vas, mladi: Vstani! Ne morete ostati na tleh in se “smiliti samim sebi”; ?aka vas poslanstvo! Tudi ti si lahko pri?a del, ki jih je Jezus za?el uresni?evati v tebi. Zato ti v Kristusovem imenu pravim:
- Vstani in pri?uj o svoji izku?nji slepca, ki je sre?al svetlobo, ki je videl Bo?jo dobroto in lepoto v samem sebi, v drugih in v ob?estvu Cerkve, ki premaga vsako osamljenost.
- Vstani in pri?uj o ljubezni in spo?tovanju, ki ga lahko vzpostavimo v ?love?kih odnosih, v dru?inskem ?ivljenju, v dialogu med star?i in otroki, med mladimi in starimi.
- Vstani in brani dru?beno pravi?nost, resnico in prav?njost, ?lovekove pravice, preganjane, uboge in ranljive, tiste, ki v dru?bi nimajo glasu, migrante.
- Vstani in pri?aj za nov pogled, ki ti omogo?a videti stvarstvo z o?mi, polnimi ?udenja, ti omogo?a prepoznati zemljo kot na? skupni dom in ti da pogum, da brani? celostno ekologijo.
- Vstani in pri?aj, da se lahko neuspe?na bivanja obnovijo, da osebe, ki so mrtve v duhu, lahko vstanejo, da zasu?njeni lahko postanejo svobodni, da srca, ki jih stiska ?alost, najdejo upanje.
- Vstani in z veseljem pri?uj, da Kristus ?ivi! Raz?irjaj njegovo sporo?ilo ljubezni in odre?enja med svoje sovrstnike, v ?oli, na univerzi, pri delu, v digitalnem svetu, povsod.
Gospod, Cerkev in pape? zaupajo v vas in vas postavljajo za pri?e mnogim drugim mladim, ki jih sre?ujete na “poteh Damaska” na?ega ?asa. Ne pozabite: “?e je kdo zares izkusil odre?ilno Bo?jo ljubezen, ne potrebuje veliko pripravljalnega ?asa, da bi se odpravil oznanjat. Ne more ?akati, da mu bodo dodelili veliko pouka ali dali dolga navodila. Vsak kristjan je misijonar toliko, kolikor se je sre?al z Bo?jo ljubeznijo v Jezusu Kristusu.” (Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 120).
Vstanite in obhajajte Svetovni dan mladih v krajevnih Cerkvah!
Vse vas, mladi sveta, ponovno vabim, da se udele?ite tega duhovnega romanja, ki nas bo pripeljalo do obhajanja Svetovnega dneva mladih v Lizboni leta 2023. Naslednje sre?anje pa je v va?ih krajevnih Cerkvah, v razli?nih ?kofijah in eparhijah sveta, kjer se bo na praznik Kristusa Kralja –na krajevni ravni – obhajal Svetovni dan mladih 2021.
Upam, da bomo lahko vsi ?iveli te stopnje kot pravi romarji in ne kot “verski turisti”! Odprimo se presene?enjem Boga, ki ?eli, da bi njegova lu? zasijala nad na?o potjo. Odprimo se poslu?anju njegovega glasu tudi preko na?ih bratov in sester. Tako bomo drug drugemu pomagali, da bomo skupaj vstali in bomo v tem na?em zahtevnem zgodovinskem trenutku postali preroki novih ?asov, polni upanja! Sveta Devica Marija, prosi za nas.
Rim, sv. Janez v Lateranu, 14. septembra 2021, na praznika povi?anja sv. Kri?a