杏MAP导航

Kardinal Crescenzio Sepe

SV. MA?A V LVIVU 
OB 650. LETNICI LVOVSKE METROPOLIJE 
SOBOTA 6. SEPTEMBRA

Dragi bratje in sestre v Kristusu! 
Z velikim veseljem in hvale?nostjo danes prihajam v mesto Lviv, da bi skupaj z vami izrazil globoko hvale?nost za 650. letnico obstoja Lvivske metropolije.

Na za?etku se kot pape?ev odposlanec, predstavnik najvi?jega pastirja vesoljne Cerkve, predstavljam na tem praznovanju s sporo?ilom zaupanja, edinosti in upanja. To sporo?ilo je danes izraz skrbi pape?a Leona XIV. za celotno metropolijo in za Ukrajino v tem te?kem ?asu vojne, v katerem toliko bede pretresa ?lovekovo ?ivljenje.

Moja prisotnost je izpolnitev ?elje pape?a Leona XIV., ki je vsebovana v apostolskem pismu, naslovljenem name, zato prisr?no pozdravljam vse moje tukaj navzo?e brate v ?kofovski slu?bi, ki jim predseduje nad?kof Mieczys?aw Mokrzycki, lvivski metropolit, predstavnike civilnih oblasti, duhovnike, redovnike in redovnice, bogoslovce, vse ?upnijske skupnosti in vse vernike, ki so danes prisotni tukaj in so se nam pridru?ili preko medijskih prenosov.

Bratje in sestre! 
Preden se poglobimo v zgodovino va?e nad?kofije, se zamislimo nad besedami dana?njega bogoslu?ja. V njih najdemo najglobljo utemeljitev tega, kar je Kristusova Cerkev storila za Cerkev v Ukrajini. ?e prerok Ezekiel je napovedal, da bo Bog iskal svoje ovce, skrbel zanje, jih pasel in jih nosil v naro?ju. Gre za starozavezno napoved Jezusa, dobrega pastirja, ki je dal svoje ?ivljenje na kri?u za odre?enje ljudi, in ki je vstal od mrtvih, da bi njegove ovce imele ?ivljenje in ga imele v izobilju. Zaradi tega lahko Jezus re?e o sebi: »Jaz sem dobri pastir«, isto?asno pa dodaja: »?e druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi te moram zbrati in poslu?ale bodo moj glas in bo ena sama ?reda in en sam pastir.«

Ta globoka Kristusova ?elja je izra?ena v priliki o trti. Kdor ostane na trti, torej v Kristusu, obrodi obilo sadu, kajti Jezus pravi: »Brez mene ne morete ni?esar storiti.«

Ta vcepljenost v Kristusa, trto, se zgodi skozi stoletja v Cerkvi, zlasti po zakramentu krsta, pred katerim je vedno oznanilo evangelija.

To je Cerkev storila tudi v tej de?eli. ?e dolgo pred ustanovitvijo Lvivske metropolije so ljudje, ki so ?iveli tukaj, sli?ali Kristusove besede, namenjene apostolom: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje u?ence; kr??ujte jih v imenu O?eta in Sina in Svetega Duha.«

S temi besedami je kr??anstvo pognalo korenine v to de?elo. Ustanovljene so bile ?kofije, ?upnijske skupnosti, rodila se je kr??anska kultura, umetnost in izro?ilo, ki so ljudem omogo?ile,  da so premagali vse, celo najte?je ?ase. Kdor bi danes hotel izruvati te korenine in nam odvzeti na?o kr??ansko istovetnost, bi bil kot tisti, ki trga mladike s Kristusa, trte.

Kot za drevo ali rastlino korenina ni nek odve?en dodatek, ampak vir ?ivljenja, tako so korenine na?e kr??anske istovetnosti pogoj in hkrati zagotovilo zdravega razvoja na?e prihodnosti v dru?ini, v dru?bi in v celotni skupnosti dr?av, ki so zrasle iz evangelija in iz izro?ila Cerkve.

Predragi bratje in sestre! 
Sedaj pa se vrnimo k zgodovini. Lvivska metropolija je bila ustanovljena 1375 z bulo pape?a Urbana VI. Ta zgodovinski trenutek je odprl novo stran v zgodovini Cerkve v tem delu Evrope, ko je okrepil strukturo Cerkve in njeno duhovno navzo?nost.

Lviv je bil stoletja kraj sre?anja med kulturami in verstvi. V sozvo?ju in slogi so drug ob drugem ?iveli Poljaki, Ukrajinci, Armenci in Judje. In v tem talilnem loncu narodnosti in kultur se je oblikovala kr??anska dedi??ina, ki je navdihnila in spodbujala dialog ter okrepila skupnost vesoljne Cerkve.

Morda je metropolija prav zaradi tega pre?ivela vzpone in padce: ?as reformacije, obdobje delitev, drugo svetovno vojno, komunizem – in vedno znova na?la svoje poslanstvo, ko je postala lu? upanja. Re?ena sveti??a, ohranjena izro?ila, duhovno bogastvo prednikov – vse to je danes va?a dedi??ina in va?a odgovornost.

650 let zgodovine vere, zakoreninjene v evangeliju, posredovane iz roda v rod. To je sad dela pastirjev, duhovnikov, katehistov, redovnikov in vernih laikov.

Tu je Bog skozi stoletja prebujal svete ljudi – pastirje, redovnike, redovnice, laike – ki so s svojo vero, svojim slu?enjem in svojo ljubeznijo do bli?njega pri?evali o Bo?ji prisotnosti v svetu.

Spomnimo se bla?enega Jakoba Strzemi?, fran?i?kana in lvivskega nad?kofa, ki je z veliko gore?nostjo prina?al evangelij v Rusijo in bil pastirj, ki je bil predan ljudstvu.

Sv. Janez iz Dukle je bil fran?i?kan, apostol usmiljenja in poni?nosti, ki je svoja zadnja leta pre?ivel v Lvivu in iz?areval svetost.

Sv. Jo?ef Bilczewski, lvivski nad?kof v za?etku 20. stoletja, je poznan kot mo? molitve in ?tudija, predvsem pa kot pozoren pastir, ki je skrbel za uboge in si je prizadeval za edinost Cerkve.

Ob njem je deloval sv. Zygmunt Gorazdowski – duhovnik, ki je daroval svoje ?ivljenje za uboge, bolne in sirote, ko je ustanovil kongregacijo sester sv. Jo?efa.

Sv. Szcz?sny Feliński, ki se ga spominjamo kot »pastirja v izgnanstvu«, je zgled duhovni?ke predanosti, narodne enotnosti in evangeljske dobrodelnosti. Bil je ustanovitelj Sester fran?i?kank Marijine dru?ine.

Bla?ena Marcelina Darowska, ustanoviteljica Kongregacije sester Brezmade?nega spo?etja, ki se je posvetila vzgoji deklet in graditvi kr??anske dru?ine (ne samo na vzhodnih obmejnih podro?jih).

In kon?no bla?ena Marta Wiecka – mlada vincencijanska redovnica, ki je v duhu tihe ?rtve darovala svoje ?ivljenje v slu?enju bolnikom v bolni?nici.

Ne smemo pozabiti mno?ice laikov, predvsem tistih, ki v ?asu komunisti?nega preganjanja niso samo ostali zvesti Cerkvi, ampak so v ilegalni katehezi in ohranjanju vere v dru?inah tvegali svoja ?ivljenja.

Vsi ti – kleriki in laiki, mo?ki in ?enske – so se posvetili v vsakdanjem ?ivljenju, pogosto sredi te?kih razmer in zapletenosti zgodovine. Njihova ?ivljenja so opomin, da je vsak izmed nas, ne glede na kraj in ?as, poklican k svetosti.

Razumeli so Jezusove besede iz Matejevega evangelija, ko je dejal: »Pojdite in naredite vse narode za moje u?ence … In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« To misijonsko poslanstvo je zanje postalo cilj ?ivljenja in tudi danes ostaja ?ivo v Lvovski metropoliji, se pravi za vas in zame.

Naj nas ta dedi??ina spominja, od kod prihajamo, k ?emu smo poklicani in kdo smo – pri?e Bo?je ljubezni, njegovega usmiljenja in edinosti.

Zato kot verniki, ki jih podpirajo zakramenti, gradite ?ivo, skupnostno Cerkev, odprto za potrebe ubogih, odrinjenih in bolnih. Zlasti sedaj, spri?o sodobnih napetosti in spopadov, je Lvivska metropolija lahko zgled ?ivega sre?anja v Svetem Duhu, mo?na v edinosti, bogata v identiteti, odprta za dialog in odpu??anje.

Predragi bratje in sestre! 
V letu, ko obele?ujemo 650. letnico Lvivske metropolije, se zgodovina prepleta z dramo sedanjosti. Vojna, ki poteka, bole?e zaznamuje ?ivljenje ljudi: beguncev, ranjenih, obupanih, ?alostnih, mrtvih.

V tem kontekstu smo vam posebno hvale?ni za va?e prizadevanje in za neomajno predanost, za pri?evanje vere, upanja in ljubezni, ki ga dajete tukaj – v Lvivu. Hvala vam za va?a odprta srca in za konkretna dejanja do tistih, ki jih najbolj potrebujejo. Va?e slu?enje je znamenje Kristusovega usmiljenja.

Prosim vas, da te besede hvale?nosti sprejmete kot izraz na?e zdru?enosti v molitvi in solidarnosti. Naj Gospod okrepi nad?kofa in celotno skupnost metropolije v tem te?kem, toda svetem poslanstvu.

Zato skupaj s svetim Janezom Pavlom II. ponavljam besede, ki jih je izgovoril tukaj, v Lvivu: »Duc in altum – odrini na globoko.« Spodbujam vas, kakor je storil on, da se ne bojite slediti Kristusu, kljub zgodovinskim in politi?nim te?avam. Kljub tolikim te?avam gojimo vero in gradimo prihodnost v duhu ljubezni, miru in edinosti. Ta pape?ki »Duc in altum« je postal simbol duhovne prenove in upanja, da bo Ukrajina ponovno na?la svoje mesto v Evropi kot dr?ava globokih kr??anskih korenin. Naj se odpre tudi nebo Lviva in Ukrajine za sprejem ?elje po miru in ni? ve? za rakete in drone, ki prina?ajo samo smrt in uni?enje.

V vsem tem naj vas vodi Mati milosti, sijajna Zvezda mesta Lvova. Kajti ne morete hoditi sami, ampak hodite z Marijo, saj je Ona kot Mater Ecclesiae, Mati Cerkve, zgled poni?nosti, pokor??ine Bo?ji besedi in slu?enja.

Kon?no, bratje in sestre, vam posredujem blagoslov svetega o?eta Leona XIV., ki blagoslavlja Lvov in vso metropolijo, in ki vas v ob?estvu s sv. Janezom Pavlom II., izro?a varstvu Bo?je Matere ter vas spominja: »Gospod je z vami – ne bojte se.«

Naj vas Sveti Duh po?ivlja in vodi, okrepi naj vas v edinosti in ljubezni – danes in vedno. Naj vas spremlja Marija! Amen!