Ruffini: Ohranjati svojo človečnost s služenjem drugim
Giada Aquilino – Vatikan
Resnično, pravično, lepo
Ruffinijevo sporočilo je več kot 150 delegatom iz 30 držav prebral msgr. Janvier Yameogo s teološko-pastoralnega oddelka Dikasterija za komunikacijo. V njem je prefekt zapisal, da se v času, ko so se odnosi med institucijami in ljudmi radikalno spremenili zaradi družbenih medijev, zastavlja vprašanje, »kako bi lahko algoritmi in stroji, ki jih obdelujejo, služili človeštvu v resnici, znanju, zavedanju in lepoti«. Po njegovih besedah je odgovor v tem, da bi »preprečili, da bi algoritmi in njihovi obdelovalci ustvarili sistem dominacije, ki vse uniči ter ignorira resnico, pravičnost in lepoto« ter žrtvuje individualno edinstvenost in dostojanstvo.
Po drugi strani se po Ruffinijevih besedah nahajamo na razpotju: na eni strani obstaja »diktatura stroja, ki temelji na totalitarističnem mišljenju«, na drugi strani pa »človeška svoboda, brez katere ni resnice«. Od tu izhaja poziv, da bi medijski strokovnjaki »vzgajali svoje različne publike« o nujnosti »spodbujanja in ohranjanja« človeških vrednot v svetu, »ki je močno pod vplivom tehnološkega napredka, zlasti umetne inteligence«.
Drug z drugim
Komunikacija je predvsem »vzajemno darovanje samih sebe«, ki izhaja iz odnosa, ki ga vzpostavimo »drug z drugim«, nadalje poudari prefekt. In občestvo »je tisto, ki nas dela člane skupnosti«: to je »skrivnost« komunikacije Cerkve, v duhu sinode o sinodalnosti. Danes, ko se planet pogreza v spiralo nasilja in vojne, ko je vedno težje »ustvarjati prostore za srečevanje in dialog v prid skupnemu dobremu in miru«, nobena Cerkev ali posamezna skupnost »ne more misliti, da lahko živi izolirano«: naša blaginja je povezana z blaginjo drugih.
Spontane in celo neformalne vezi, ki nam jih omogoča tehnologija, lahko torej vidimo kot »bogastvo in vir«, da bi spodbujali vedno bolj artikulirane izkušnje »cerkvenega "mi"« z zavestjo in razločevanjem. Ruffini je spomnil tudi na besede papeža Leona XIV., ki je pred kratkim poudaril, da »umetna inteligenca zahteva ustrezno etično upravljanje in regulativne okvire, ki so osredotočeni na človeško osebo in ki presegajo zgolj kriterije koristnosti ali učinkovitosti«.
Nuncij: medijski delavci kot ustvarjalci miru
Navzoče je na uvodnem srečanju nagovoril apostolski nuncij v Gani, nadškof Julien Kaboré. Poudaril je, da ima »samo človek, ki ga je ustvaril Bog in je poklican k občestvu, sposobnost iskati resnico, želeti dobro in se veseliti lepega«. Dejal je, da Cerkev tehnološki napredek, vključno z umetno inteligenco, obravnava kot »plemenit sad človeške ustvarjalnosti, odmev božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni«. Kljub temu pa po njegovih besedah ne moremo prezreti »resničnih groženj«, ki jih predstavljajo »neregulirana umetna inteligenca, manipulacija vesti, erozija pristnih odnosov in izravnavanje resnice v algoritemskih preferencah«. Nuncij je zaposlene v katoliških medijih pozval, naj bo njihovo delo »vedno ukoreninjeno v nedotakljivem dostojanstvu človeškega bitja ter v službi kulture srečanja, solidarnosti in resnice«. Njihovo srce naj bo odprto »za resnico, ljubezen in Boga«. Ob tem je zlasti afriškim medijskim delavcem ponovil, da je njihovo poslanstvo »plemenito«, saj so poklicani biti ustvarjalci miru in sprave«.