Ruffini: Ohranjati svojo ?love?nost s slu?enjem drugim
Giada Aquilino – Vatikan
Resni?no, pravi?no, lepo
Ruffinijevo sporo?ilo je ve? kot 150 delegatom iz 30 dr?av prebral msgr. Janvier Yameogo s teolo?ko-pastoralnega oddelka Dikasterija za komunikacijo. V njem je prefekt zapisal, da se v ?asu, ko so se odnosi med institucijami in ljudmi radikalno spremenili zaradi dru?benih medijev, zastavlja vpra?anje, »kako bi lahko algoritmi in stroji, ki jih obdelujejo, slu?ili ?love?tvu v resnici, znanju, zavedanju in lepoti«. Po njegovih besedah je odgovor v tem, da bi »prepre?ili, da bi algoritmi in njihovi obdelovalci ustvarili sistem dominacije, ki vse uni?i ter ignorira resnico, pravi?nost in lepoto« ter ?rtvuje individualno edinstvenost in dostojanstvo.
Po drugi strani se po Ruffinijevih besedah nahajamo na razpotju: na eni strani obstaja »diktatura stroja, ki temelji na totalitaristi?nem mi?ljenju«, na drugi strani pa »?love?ka svoboda, brez katere ni resnice«. Od tu izhaja poziv, da bi medijski strokovnjaki »vzgajali svoje razli?ne publike« o nujnosti »spodbujanja in ohranjanja« ?love?kih vrednot v svetu, »ki je mo?no pod vplivom tehnolo?kega napredka, zlasti umetne inteligence«.
Drug z drugim
Komunikacija je predvsem »vzajemno darovanje samih sebe«, ki izhaja iz odnosa, ki ga vzpostavimo »drug z drugim«, nadalje poudari prefekt. In ob?estvo »je tisto, ki nas dela ?lane skupnosti«: to je »skrivnost« komunikacije Cerkve, v duhu sinode o sinodalnosti. Danes, ko se planet pogreza v spiralo nasilja in vojne, ko je vedno te?je »ustvarjati prostore za sre?evanje in dialog v prid skupnemu dobremu in miru«, nobena Cerkev ali posamezna skupnost »ne more misliti, da lahko ?ivi izolirano«: na?a blaginja je povezana z blaginjo drugih.
Spontane in celo neformalne vezi, ki nam jih omogo?a tehnologija, lahko torej vidimo kot »bogastvo in vir«, da bi spodbujali vedno bolj artikulirane izku?nje »cerkvenega "mi"« z zavestjo in razlo?evanjem. Ruffini je spomnil tudi na besede pape?a Leona XIV., ki je pred kratkim poudaril, da »umetna inteligenca zahteva ustrezno eti?no upravljanje in regulativne okvire, ki so osredoto?eni na ?love?ko osebo in ki presegajo zgolj kriterije koristnosti ali u?inkovitosti«.
Nuncij: medijski delavci kot ustvarjalci miru
Navzo?e je na uvodnem sre?anju nagovoril apostolski nuncij v Gani, nad?kof Julien Kaboré. Poudaril je, da ima »samo ?lovek, ki ga je ustvaril Bog in je poklican k ob?estvu, sposobnost iskati resnico, ?eleti dobro in se veseliti lepega«. Dejal je, da Cerkev tehnolo?ki napredek, vklju?no z umetno inteligenco, obravnava kot »plemenit sad ?love?ke ustvarjalnosti, odmev bo?je podobe, po kateri smo bili ustvarjeni«. Kljub temu pa po njegovih besedah ne moremo prezreti »resni?nih gro?enj«, ki jih predstavljajo »neregulirana umetna inteligenca, manipulacija vesti, erozija pristnih odnosov in izravnavanje resnice v algoritemskih preferencah«. Nuncij je zaposlene v katoli?kih medijih pozval, naj bo njihovo delo »vedno ukoreninjeno v nedotakljivem dostojanstvu ?love?kega bitja ter v slu?bi kulture sre?anja, solidarnosti in resnice«. Njihovo srce naj bo odprto »za resnico, ljubezen in Boga«. Ob tem je zlasti afri?kim medijskim delavcem ponovil, da je njihovo poslanstvo »plemenito«, saj so poklicani biti ustvarjalci miru in sprave«.
