Leon XIV., neza拧膷itena in razoro啪ujo膷a pot
Pietro Parolin
Od «Habemus Papam» 8. maja letos do obiska sveti拧膷a Matere dobrega sveta v Genazzanu z razmi拧ljanji o prvih trenutkih pape啪evanja pape啪a Prevosta. To se odvija v odlomkih knjige »Leon XIV. 鈥� Neza拧膷itena in razoro啪ujo膷a pot« (San Paolo, str. 190, euro 15,00), ki jo je napisal Antonio Preziosi, novinar, esejist in pisatelj. Ima 17 poglavij in 拧tiri dodatke, za膷ne pa se s predgovorom kardinala dr啪avnega tajnika Pietra Parolina, 膷igar besedilo objavljamo v nadaljevanju.
---
V Janezovem evangeliju je odlomek, ki dobro izrazi to, kar se je zgodilo v konklavu, v katerem je bil izvoljen pape啪 Leon XIV.: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in va拧 sad ostane, da vam bo O膷e dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naro膷am, da se ljubite med seboj« (15,16-17).
Zbrani v Sikstinski kapeli smo kardinali, dale膷 od hrupa sveta, osvobojeni zunanjih vplivov, prisluhnili Svetemu Duhu, da bi izbrali mo啪a, ki mu je bilo namenjeno, da bo vodil vesoljno Cerkev, Petrovega naslednika, rimskega 拧kofa. Kajti navsezadnje je Kristusov Duh, ki je deloval po 膷love拧kosti kardinalov volivcev, izbral pape啪a Leona in ga postavil, da obrodi sadove ljubezni in miru, ki jih svet vedno bolj potrebuje. To je poudaril tudi sam pape啪 啪e od prvih besed iz lo啪e sv. Petra, ko se je skliceval na resni膷ni mir, dar Vstalega, »neza拧膷iten in razoro啪ujo膷, poni啪en in vztrajen mir.«
Knjiga Antonia Preziosija nam omogo膷a, da podo啪ivimo trenutke novega pontifikata, iz katerih lahko razberemo slog, ki je mo膷an in blag hkrati. Kot sem lahko pripomnil dan po izvolitvi Leona XIV., je besedam, s katerimi je kardinal Robert Francis Prevost sprejel kanoni膷no izvolitev za pape啪a, sledil dolg in topel aplavz. Mo膷an, naravnost »dramati膷en« trenutek, 膷e pomislimo na breme, ki je bilo polo啪eno na ramena nekega 膷loveka. Vendar je njegov obraz, 膷eprav vznemirjen, iz啪areval predvsem vedrino, miren in prijazen nasmeh.
Vendar je bil kardinal Prevost vedno tak拧en. Spoznal sem ga v teh dveh letih, odkar ga je pape啪 Fran膷i拧ek postavil na 膷elo Dikasterija za 拧kofe. Svoje dol啪nosti je opravljal natan膷no in predano; vedno je bil dobro obve拧膷en o ljudeh in razmerah. Vsega se je znal lotiti tudi mirno in premi拧ljeno, ponujal je uravnote啪ene, spo拧tljive re拧itve, ki so kazale ljubezen in skrb do vseh.
Leon XIV. je avgu拧tinec, sin velikega o膷eta in u膷itelja Cerkve sv. Avgu拧tina. Ve膷krat ga je 啪e navajal v prvih dnevih svojega pape啪evanja. Prvi navedek je bil slovit stavek »z vami sem kristjan, za vas sem 拧kof«. Leon je tako takoj pokazal svojo globoko 膷love膷nost in duha slu啪enja, s katerim namerava opravljati svojo nalogo. Po sledi pape啪a Fran膷i拧ka, ki se mu ni po naklju膷ju takoj zahvalil in s svojim prvim blagoslovom podalj拧al tistega, ki ga je nekaj dni prej podelil Bergoglio s »拧ibkim a 拧e vedno pogumnim glasom.« Blagoslov, namenjen Rimu in vsemu svetu v velikono膷nem jutru. Blagoslov, ki je bil tudi izjava: »Bog nas ima rad, Bog vas vse ljubi in zlo ne bo zmagalo!«
Med ne拧tetimi besedami, ki naj jih je zapustil sv. Avgu拧tin, navajam najbolj znano: »Ljubi in delaj kar ho膷e拧.« To je povzetek evangelija, kr拧膷anskega 啪ivljenja, zapoved, ki vsebuje vse druge, kar od nas zahteva Jezus in na kar nas je pape啪 Leon spomnil takoj na za膷etku: Gospod nas ljubi in zahteva, da ljubimo vse, kakor je on storil z nami. Ne smemo pozabiti, kako se nadaljuje sloviti Avgu拧tinov stavek, vzet iz sedme homilije o prvem Janezovem pismu: »膶e mol膷i拧, mol膷i iz ljubezni; 膷e govori拧, govori iz ljubezni; 膷e opominja拧, opominjaj iz ljubezni; 膷e odpu拧膷a拧, odpu拧膷aj iz ljubezni; naj bo v tebi korenina ljubezni, saj iz te korenine ne more izhajati ni膷 drugega kot dobro.«
Te strani Antonia Preziosija nam pomagajo ceniti veder in dobrohoten, jasen in mo膷an slog pape啪a Leona XIV., ki smo mu blizu v molitvi in v svoji sinovski pokor拧膷ini. Naj pod njegovim vodstvom Cerkev vsak dan mo膷neje sije kot pri膷a Bo啪je ljubezni, ljubezni, iz katere izvira vse dobro za vsakega izmed nas in za ves svet.
