Leon XIV., neza??itena in razoro?ujo?a pot
Pietro Parolin
Od «Habemus Papam» 8. maja letos do obiska sveti??a Matere dobrega sveta v Genazzanu z razmi?ljanji o prvih trenutkih pape?evanja pape?a Prevosta. To se odvija v odlomkih knjige »Leon XIV. – Neza??itena in razoro?ujo?a pot« (San Paolo, str. 190, euro 15,00), ki jo je napisal Antonio Preziosi, novinar, esejist in pisatelj. Ima 17 poglavij in ?tiri dodatke, za?ne pa se s predgovorom kardinala dr?avnega tajnika Pietra Parolina, ?igar besedilo objavljamo v nadaljevanju.
---
V Janezovem evangeliju je odlomek, ki dobro izrazi to, kar se je zgodilo v konklavu, v katerem je bil izvoljen pape? Leon XIV.: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in va? sad ostane, da vam bo O?e dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naro?am, da se ljubite med seboj« (15,16-17).
Zbrani v Sikstinski kapeli smo kardinali, dale? od hrupa sveta, osvobojeni zunanjih vplivov, prisluhnili Svetemu Duhu, da bi izbrali mo?a, ki mu je bilo namenjeno, da bo vodil vesoljno Cerkev, Petrovega naslednika, rimskega ?kofa. Kajti navsezadnje je Kristusov Duh, ki je deloval po ?love?kosti kardinalov volivcev, izbral pape?a Leona in ga postavil, da obrodi sadove ljubezni in miru, ki jih svet vedno bolj potrebuje. To je poudaril tudi sam pape? ?e od prvih besed iz lo?e sv. Petra, ko se je skliceval na resni?ni mir, dar Vstalega, »neza??iten in razoro?ujo?, poni?en in vztrajen mir.«
Knjiga Antonia Preziosija nam omogo?a, da podo?ivimo trenutke novega pontifikata, iz katerih lahko razberemo slog, ki je mo?an in blag hkrati. Kot sem lahko pripomnil dan po izvolitvi Leona XIV., je besedam, s katerimi je kardinal Robert Francis Prevost sprejel kanoni?no izvolitev za pape?a, sledil dolg in topel aplavz. Mo?an, naravnost »dramati?en« trenutek, ?e pomislimo na breme, ki je bilo polo?eno na ramena nekega ?loveka. Vendar je njegov obraz, ?eprav vznemirjen, iz?areval predvsem vedrino, miren in prijazen nasmeh.
Vendar je bil kardinal Prevost vedno tak?en. Spoznal sem ga v teh dveh letih, odkar ga je pape? Fran?i?ek postavil na ?elo Dikasterija za ?kofe. Svoje dol?nosti je opravljal natan?no in predano; vedno je bil dobro obve??en o ljudeh in razmerah. Vsega se je znal lotiti tudi mirno in premi?ljeno, ponujal je uravnote?ene, spo?tljive re?itve, ki so kazale ljubezen in skrb do vseh.
Leon XIV. je avgu?tinec, sin velikega o?eta in u?itelja Cerkve sv. Avgu?tina. Ve?krat ga je ?e navajal v prvih dnevih svojega pape?evanja. Prvi navedek je bil slovit stavek »z vami sem kristjan, za vas sem ?kof«. Leon je tako takoj pokazal svojo globoko ?love?nost in duha slu?enja, s katerim namerava opravljati svojo nalogo. Po sledi pape?a Fran?i?ka, ki se mu ni po naklju?ju takoj zahvalil in s svojim prvim blagoslovom podalj?al tistega, ki ga je nekaj dni prej podelil Bergoglio s »?ibkim a ?e vedno pogumnim glasom.« Blagoslov, namenjen Rimu in vsemu svetu v velikono?nem jutru. Blagoslov, ki je bil tudi izjava: »Bog nas ima rad, Bog vas vse ljubi in zlo ne bo zmagalo!«
Med ne?tetimi besedami, ki naj jih je zapustil sv. Avgu?tin, navajam najbolj znano: »Ljubi in delaj kar ho?e?.« To je povzetek evangelija, kr??anskega ?ivljenja, zapoved, ki vsebuje vse druge, kar od nas zahteva Jezus in na kar nas je pape? Leon spomnil takoj na za?etku: Gospod nas ljubi in zahteva, da ljubimo vse, kakor je on storil z nami. Ne smemo pozabiti, kako se nadaljuje sloviti Avgu?tinov stavek, vzet iz sedme homilije o prvem Janezovem pismu: »?e mol?i?, mol?i iz ljubezni; ?e govori?, govori iz ljubezni; ?e opominja?, opominjaj iz ljubezni; ?e odpu??a?, odpu??aj iz ljubezni; naj bo v tebi korenina ljubezni, saj iz te korenine ne more izhajati ni? drugega kot dobro.«
Te strani Antonia Preziosija nam pomagajo ceniti veder in dobrohoten, jasen in mo?an slog pape?a Leona XIV., ki smo mu blizu v molitvi in v svoji sinovski pokor??ini. Naj pod njegovim vodstvom Cerkev vsak dan mo?neje sije kot pri?a Bo?je ljubezni, ljubezni, iz katere izvira vse dobro za vsakega izmed nas in za ves svet.
