杏MAP导航

Benedetta Capelli – Vatikan

Sporo?ilo svetega o?eta

Leto?nji narodni liturgi?ni teden se je za?el z ve?ernicami v neapeljski stolnici, kjer so bile izpostavljene relikvije svetega Januarija. Pred predavanjem kardinala Parolina z naslovom »Liturgija hrani in po?ivlja upanje« je bilo prebrano sporo?ilo, ki ga je sveti o?e poslal predavateljem in okoli 500 udele?encem, med katerimi so ve?inoma liturgiki in drugi strokovnjaki s tega podro?ja. Pape? je za?elel, da bi njihovo delo »pripomoglo k vedno bolj dejavnemu sodelovanju vernikov pri liturgiji Cerkve ter vzbudilo prenovljeno zavest o evangelizacijskem zna?aju bogoslu?ja«. »Naj simpozij spodbudi razmi?ljanje in oblikovanje operativnih pastoralnih smernic, da bi verniki ponovno odkrili cerkve kot kraje ?e??enja, kjer se obhaja vera, kjer se sre?a Gospoda, ki je prisoten in deluje v zakramentih, ter kjer se ?ivi bratsko ob?estvo,« je ?e zapisal sveti o?e v sporo?ilu.

Kardinal Parolin pa je v svojem razmi?ljanju spregovoril o ?tirih klju?nih besedah: upanje, kontemplacija, akcija ter mir. Najprej je spomnil, da sta vera v Kristusa, ki je »na?e upanje«, kot pojemo v zahvalni pesmi Te Deum, in jubilej, ki ga ?ivimo, »stvarnosti, ki ju obhajamo in ?ivimo v liturgiji«; sta lastna obhajanju bogoslu?ja, v katerem ?lovek, ote?en z lastnimi napori, krhkostmi in grehom, ne more storiti drugega, kot da se prepusti Bo?ji ljubezni in zaupa v Njegovo usmiljenje«.

Hrana ljubezni

Da pa bi bila liturgija hrana vere in upanja, je po besedah dr?avnega tajnika potrebno »pri liturgiji izkusiti Boga«, se uriti v njegovi prisotnosti prek kontemplacije, ki ne pomeni »hraniti o?i«, ampak se dogaja »znotraj« vsakega izmed nas, in ko stopi »ven«, najde »Drugega«. Kardinal Parolin je dejal, da je kontemplacija »dr?a tistega, ki v liturgiji prepozna dar Boga, to je Kristusovo velikono?no skrivnost. Prepozna njegovo navzo?nost v zakramentih, zlasti v evharisti?ni daritvi, v besedi, v duhovniku, v zbranem ob?estvu«. Povabljeni smo, da bi doumeli »lepoto bogoslu?ja«, »lepoto Bo?je zveli?avne ljubezni, razodete v Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal,« kakor beremo v apostolski spodbudi .

Iskalci Boga

Kardinal Parolin je zatem izpostavil, da kontemplacija vzbuja ?udenje. To pomeni, da ?lovek »dopusti, da ga hrani upanje, ki izhaja iz Skrivnosti, ki jo zre in obhaja«; ta da zagon duhovnemu ?ivljenju in stori, da odpremo roke in sprejmemo prejeti dar. Vendar pa je potrebno, da je bogoslu?je vklju?ujo?e, »vzbuditi mora ?udenje v otroku, v mladem, v odraslem, v ostarelem, v osebi s posebnimi potrebami, v migrantu; v vseh tistih, ki ?utijo lakoto po Bogu, po njegovi ljubezni, in bera?ijo zanjo pri na?ih bogoslu?jih in v na?ih skupnostih, kot znamenje upanja ?loveka v odnosu do Boga, pa tudi znamenje upanja za Cerkev, v kateri ?e vedno obstajajo iskalci Boga«.

Obrtniki enosti

Liturgija nas po kardinalovih besedah poleg tega vabi, »naj gledamo v nebo, vendar v konkretnosti ?ivljenja«. Bogoslu?je je lahko vir upanja samo v primeru, da obred povezujemo z ?ivljenjem, torej kontemplacijo in akcijo, tako pa postajamo »obrtniki enosti«. Na ta na?in bomo lahko tudi »odgovorili tistim, ki nas spra?ujejo o razlogu za upanje, ki je v nas«.

Znamenje upanja

Dr?avni tajnik je nadalje poudaril, da mora liturgija postajati vedno bolj »prostor« bli?ine, upanja, svobode, gostoljubnosti in zavetja. Ob tem je dodal, da je v?asih edini gostoljuben kraj, ker ne razdvaja in ker se v njej ljudstvo prepozna kot skupnost. Navezal se je na ?upnijo Svete Dru?ine v Gazi, ki je bila 17. julija prizadeta v bombardiranju, v katerem so ?ivljenje izgubili trije ljudje. Po njegovih besedah ta ?upnija »ostaja eden redkih znakov upanja (?e ne edini) v tej opusto?eni de?eli. V njej okoli 500 kristjanov ne samo moli, ampak najde zato?i??e in prebiva v Bo?jem sveti??u«. »Hi?a molitve postane dom in zato?i??e Bo?jega ljudstva in vseh preganjanih in zatiranih ljudi, znamenje gotovega upanja«.

Lakota po Bogu

V italijanskih ?upnijah, ki so danes vedno bolj multikulturne, je po besedah kardinala Parolina potrebna liturgija, ki je »vklju?ujo?a, medkulturna in gostoljubna«; liturgija, ki bo najvi?ji izraz »sinodalnosti«. Ob tem je spomnil, da je v mestih veliko ljudi, ki so pri?li z drugih celin, ki so prehodili poti upanja, vendar so naleteli na prave kri?eve pote, na katerih ni manjkalo molitve za re?itev. Zato ni dovolj misliti samo na materialno pre?ivetje migrantov in priseljencev, ampak tudi na njihovo ?ejo po duhovnosti, na lakoto po upanju, ki izhaja iz njihove vere v Boga.

Dar miru

Ob koncu svojega razmi?ljanja pa je dr?avni tajnik spregovoril o dejstvu, da je bistvo liturgije »mir, saj je dar Vstalega; ni znamenje, ampak je pristni mir, resni?na skupnost«. Mir je namre? sad obhajanja liturgije in ga do?ivljamo ?e med samim obredom; ?e je mir pristen, se od tam ?iri na ves svet, mi pa smo prvi, ki ga prina?amo. ?e torej liturgijo obhajamo v resnici, tudi notranji, postajamo pri?e upanja in miru. Lepo bi bilo, ?e bi ob vstopu v cerkev pisalo: »Hranite se z upanjem, vi, ki vstopate«, saj je upanje Kristus, ki ?ivi in deluje v liturgiji.