杏MAP导航

Vatican News

?ivljenje novega bla?enega v lu?i evangelija

Na za?etku homilije je prefekt zbrane povabil, da bi ?ivljenje novega bla?enega razumevali v lu?i prebranega evangelija. »Gospod daje svojim u?encem kriterije za razumevanje tega, kar se mu bo v kratkem zgodilo, to je njegove smrti. S pomo?jo istih kriterijev lahko tudi mi razumevamo kr??ansko resnico tega, kar nam je bilo povedano o na?em bla?enem. S povsem zunanjega vidika gre za nasilen dogodek, ki se kon?a z umorom v tragi?nem trenutku za to mesto, znanem kot "tragi?ni teden" v Barceloni med 26. julijem in 2. avgustom 1909,« je dejal kardinal Semeraro ter spomnil na besede, ki je pape? Fran?i?ek pogosto ponavljal: »Nasilje kli?e nasilje«. Po prefektovih besedah to velja za vse vrste nasilja, tudi kadar krivi?ni postopki, ki ?alijo ?lovekovo dostojanstvo, izzovejo odzive, ki so prav tako krivi?ni in sramotni.

»To se je zgodilo tukaj na za?etku prej?njega stoletja in se ponavlja na ?tevilnih koncih sveta v "svetovni vojni po kosih", kakor je pape? Fran?i?ek poimenoval trenutno mednarodno dogajanje. ?eprav se ne soo?amo s svetovno vojno v tradicionalnem smislu, na? planet pretresajo ?tevilni konflikti, ki skupaj ustvarjajo uni?ujo?o podobo nasilja, nestabilnosti in trpljenja. Od oboro?enih spopadov do humanitarnih kriz, prek ekonomskih in socialnih neenakosti se nahajamo pred razdrobljenim svetovnim redom, v katerem se mir zdi vse bolj oddaljen privid,« je izpostavil kardinal Semeraro. Dodal je, da nam je prav v tem kontekstu dan za zgled lik bla?enega Lycariona ter dejal, da ga lahko bolje razumemo s pomo?jo naslednje Jezusove besede iz Janezovega evangelija: »Kdor ima rad svoje ?ivljenje, ga bo izgubil; kdor pa sovra?i svoje ?ivljenje na tem svetu, ga bo ohranil za ve?no ?ivljenje« (Jn 12,25). »Natan?nej?i prevod, ?eprav manj eleganten, bi se glasil: kdor se oklepa svojega ?ivljenja! Jezus namre? govori o tistih, ki so egocentri?ni, sebi?ni, narcisoidni … Drugi ne obstajajo, obstajam samo jaz! In to lahko prevedemo tudi v socialne, politi?ne in ekonomske kontekste. Vendar pa to neizogibno vodi v spor, v boj, v zatiranje. In iz tega izhajata bole?ina in smrt.«

Podaritev samega sebe po Gospodovem zgledu

Nasprotje vsemu temu pa je po prefektovih besedah »odprtost drugemu v solidarnosti, v prijateljstvu, v sodelovanju, v sre?anju«. Ob tem je navedel besede brazilskega pesnika Viniciusa de Moraesa, ki je zapisal: ?ivljenje, prijatelj moj, je umetnost sre?anja. »To dobi kr??anski izraz, ko postane dar, podaritev samega sebe; ko postane dar, ker ima za najvi?ji zgled Gospoda, o katerem je Pavel zapisal: "Vzljubil me je in zame daroval sam sebe" (Gal 2,20). Pape? Pavel VI. je dejal, da je ta Pavlov stavek sinteza Kristusove zgodovine (prim. Homilija, 2. junij 1969). In to pojasnjuje tudi mu?eni?tvo na?ega bla?enega,« je nadaljeval kardinal Semeraro in se zaustavil ob nekaterih vidikih njegovega ?ivljenja.

Iz ?vice v ?panijo

»Rodil se je v kr??anski dru?ini v ?vici. Sodelovanje v ?upniji mu je pomagalo odkriti poklicanost v redovni?tvo med ?olskimi brati maristi. Po koncu prve formacije je bil poslan v ?panijo, kjer se je takoj odlikoval po svoji vzgojiteljski sposobnosti in zglednem redovnem ?ivljenju. Ustanovil in vodil je ?olo Patronato Obrero de San José, in sicer v slogu bratov maristov, za katerega je zna?ilno slu?enje ?loveku, pozornost na kr??ansko ?ivljenje, prijaznost v odnosih in dru?bena odgovornost. ?e v tem slogu lahko prepoznamo zna?ilnosti sre?anja kot podaritev samega sebe; gre za obliko ?ivljenja, ki je svoj trenutek preizku?nje do?ivela v no?i s 26. na 27. julij leta 1909, vrhunec pa 27. julija zjutraj.«

Mu?eni?tvo kot vrhunec in pe?at njegovega ?ivljenja

»Na tem mestu bi se lahko zaustavili in obsojali, kar se je zgodilo, ter poveli?evali lik zglednega redovnika, ki je bil z zvija?o izpostavljen in umorjen. Vendar moramo iti globlje: umorjen je bil zato, ker je bil referen?na to?ka vzgojno-izobra?evalne in redovne skupnosti, in prav to so nasprotniki nameravali napasti z anarhi?nim in uporni?kim duhom. Brat Lycarion je bil zadol?en za vzgojo in izobra?evanje otrok delavcev v evangeljskih vrednotah, kar je bilo popolnoma v nasprotju s ?olo, ki so jo zagovarjali anarhisti, tj. zaprise?eno protiversko in zlasti protikr??ansko ?olo. Za brata Lycariona vzgoja ni bila le predajanje pojmov, temve? resni?no dejanje ljubezni in slu?enja, ki vklju?uje podaritev samega sebe, da bi drugi rasel. Zato lahko na njegovo mu?eni?tvo gledamo kot vrhunec in pe?at njegovega ?ivljenja, kot krono njegove doslednosti ?ivljenja in zvestobe poklicanosti k maristom. To je prepoznal tudi eden izmed njegovih sobratov, ki je dejal: "Celotno redovno ?ivljenje tega brata je bilo tako zgledno, da si ga je zaslu?il kon?ati z mu?eni?tvom."«

Hoditi za Kristusom

V nadaljevanju homilije je kardinal Semeraro spomnil na prebrane evangeljske besede ter izpostavil, da sovra?iti svoje ?ivljenje ne pomeni zani?evati ga, ampak ga ne zadr?evati sebi?no zase, ne skrbeti samo za lasten interes, temve? poskrbeti, da obrodi sad z darovanjem samega sebe. Kot odgovor na vpra?anje »Kako naj postanemo sposobni vsega tega?«, je prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov navedel Jezusove besede v evangeliju: »?e ho?e kdo meni slu?iti, naj hodi za menoj.« (Jn 12,26). »Naj hodi za menoj ... To je bistveno. Biti z Jezusom pomeni nikoli ne biti pri miru na dolo?enem kraju, saj je on vedno na poti. Biti z Jezusom pomeni slediti mu. Tega se je nau?il na? bla?eni. Da bi mu sledil, je zapustil svojo de?elo; da bi mu sledil, je bil pokoren delikatnemu vzgojno-izobra?evalnemu delu na podro?ju spodbujanja ?loveka in kr??anske formacije; da bi mu sledil, je skrbno varoval tiste, ki so mu bili zaupani; da bi mu sledil, je sprejel, da se bo kot on povzpel na kri?. Druga?e tudi ni moglo biti, saj je Jezus na koncu dejal: "Naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj slu?abnik" (Jn 12,26)«.

Gospod, tudi mi ti ?elimo slediti

Kardinal Semeraro je homilijo med beatifikacijo v Barceloni sklenil z naslednjimi besedami: »Tudi mi, Gospod, ti ?elimo slediti. Vendar pa pogosto mislimo, da lahko to storimo, kjer, kakor in kadar ho?emo, in ne tako, da izpolnjujemo tvojo voljo. Zahvaljujemo se ti, da si nam podaril bla?enega Lycariona, da lahko v njegovem ?ivljenju najdemo zgled, kako naj ti sledimo, ter po njegovi pripro?nji dobimo pomo?, da bi se tudi v nas uresni?il tvoj na?rt zveli?anja«.