杏MAP导航

Priprava ma拧nega obrazca pri ma拧i za varovanje stvarstva se je za膷ela 啪e v 膷asu Fran膷i拧kovega pontifikata. Dodana je k »ma拧am za razli膷ne prilo啪nosti« Rimskega misala, ki 啪e vsebuje »ma拧e in pro拧nje za razli膷ne zadeve«, in sicer za sveto Cerkev, za javne zadeve, ob razli膷nih javnih prilo啪nostih in v nekaterih posebnih potrebah.

Kard. Czerny: tema stvarstva bila vedno del katoli拧kega bogoslu啪ja

Kardinal Michael Czerny je pojasnil, da so nova besedila postavljena v kontekst dveh pomembnih obletnic: , ki jo je pred petintridesetimi leti, leta 1990, podpisal sveti Janez Pavel II. z naslovom »Mir z Bogom Stvarnikom, mir z vsem stvarstvom«, in desete obletnice , ki jo je leta 2015 podpisal pape啪 Fran膷i拧ek, in se nana拧a na celostno ekologijo.

Kot je poudaril kardinal, tema stvarstva ni dodana v katoli拧ko liturgijo, ampak je vedno bila njen del. »Evharistija zdru啪uje nebo in zemljo, zajema in pre啪ema vse stvarstvo. In ko jo obhajamo, se ves kozmos zahvaljuje Bogu.« Novi obrazec je torej »liturgi膷na, duhovna in skupnostna podpora skrbi, ki jo moramo vsi nameniti naravi, na拧emu skupnemu domu«.

Gre namre膷 za »veliko dejanje vere, upanja in ljubezni«, za povabilo, da se »odzovemo s skrbjo in ljubeznijo, z vedno ve膷jim ob膷utkom 膷udenja, spo拧tovanja in odgovornosti«. Dejansko smo vsi »poklicani biti zvesti skrbniki tega, kar nam je Bog zaupal v na拧ih vsakdanjih odlo膷itvah in javnih politikah, pa tudi v molitvi, bogoslu啪ju in na膷inu 啪ivljenja v svetu«, je 拧e dejal kardinal Czerny.

Nad拧kof Viola: Zavedati se pomembnosti varovanja stvarstva

Nad拧kof Viola pa je dejal, da »liturgija obhaja skrivnost stvarjenja v vsakem trenutku liturgi膷nega leta«. Tako na primer pri velikono膷ni vigiliji prvo berilo govori o stvarjenju (1 Mz 1,1-2,2); pri obhajanju posameznih zakramentov, kot je krst, se bere molitev blagoslova vode; v brevirju je tema stvarjenja zelo prisotna. »V kr拧膷anski izku拧nji je nedelja predvsem velikono膷ni praznik, ki ga popolnoma razsvetljuje slava vstalega Kristusa. Je praznovanje novega stvarjenja.« Vse to spodbuja zavedanje o pomenu varovanja stvarstva, katerega globok pomen se razkriva v obhajanju velikono膷ne skrivnosti. Danes se »tudi po zaslugi u膷enja pape啪a Fran膷i拧ka bolj zavedamo, da se nahajamo v resni ekolo拧ki in okoljski krizi«. Posebno mesto je dodeljeno postu in vzdr啪nosti, kar bodo urejale 拧kofovske konference glede na razli膷ne lokalne razmere in potrebe vernikov.

Nad拧kof Viola je izpostavil pomen odgovornosti: »Mi nismo Bog. Zemlja je bila ustvarjena pred nami in nam je bila dana. Danes moramo odlo膷no zavrniti idejo, da lahko iz dejstva, da smo ustvarjeni po Bo啪ji podobi, in iz pooblastila, da si podredimo zemljo, izpeljemo absolutno nadvlado nad drugimi bitji. Varovati namre膷 pomeni za拧膷ititi, skrbeti, ohranjati, paziti. To nakazuje odnos odgovorne vzajemnosti med ljudmi in naravo. Vsaka skupnost lahko od zemeljskih dobrin vzame, kar potrebuje za svoje pre啪ivetje, vendar jo je dol啪na tudi varovati in zagotoviti neprekinjeno rodovitnost za prihodnje rodove.«

Namesto tega je danes »harmonija med Stvarnikom, 膷love拧tvom in celotnim stvarstvom poru拧ena, ker smo se pretvarjali, da nadome拧膷amo Boga, in se nismo hoteli prepoznati kot omejena bitja«, tako da se »greh v vsej svoji uni膷ujo膷i mo膷i ka啪e v vojnah, v razli膷nih oblikah nasilja in slabega ravnanja, v zapu拧膷anju najbolj krhkih, v napadih na naravo«. Nasprotno, je sklenil nad拧kof Viola, »harmonija z vsemi bitji lahko nastane le iz izku拧nje sprave, ki omogo膷a ob膷estvo z Bogom ter z na拧imi brati in sestrami«.

Skrivnost stvarstva je za膷etek zgodovine zveli膷anja

je izdal Dikasterij za bogoslu啪je in disciplino zakramentov, pape啪 Leon XIV. pa ga je podpisal na binko拧ti, 8. junija 2025.

»Skrivnost stvarstva je za膷etek zgodovine zveli膷anja, ki dose啪e svoj vrh v Kristusu in iz Kristusove skrivnosti prejme odlo膷ilno lu膷; Bog je namre膷 v za膷etku ustvaril nebo in zemljo (prim. 1 Mz 1,1) ter tako izkazal svojo dobroto, saj je od vsega za膷etka mislil na slavo novega stvarjenja v Kristusu,« pi拧e v dekretu. Izpostavljeno je, da Sveto pismo poziva h »kontemplaciji skrivnosti stvarstva« in »brezkon膷nemu zahvaljevanju Sveti Trojici« za to znamenje Bo啪je dobrote, ki »ga je kot dragoceni zaklad treba ljubiti, varovati in hkrati razvijati ter prena拧ati iz roda v rod«.

V dana拧njem 膷asu je o膷itno, da »je delo stvarjenja resno ogro啪eno zaradi neodgovorne uporabe in zlorabe dobrin, ki nam jih je Bog zaupal v oskrbo«. In to je tudi razlog 鈥� kot pi拧e v dekretu 鈥� da se k ma拧am za razli膷ne potrebe in prilo啪nosti Rimskega misala doda tudi ma拧ni obrazec za varovanje stvarstva.

Bogoslu啪na berila

Bogoslu啪na berila, ki jih prina拧a novi ma拧ni obrazec, so naslednja: berilo je iz starozavezne knjige Modrosti, kjer beremo, da v velikosti in lepoti ustvarjenih re膷i lahko motrimo njihovega Stvarnika (prim. Mdr 13,1-9); predlagana sta Psalm 19, ki govori o Bo啪jem veli膷astvu v naravi in postavi, in Psalm 104, ki je hvalospev Stvarniku. Novozavezno berilo pa je iz pisma apostola Pavla Kolo拧anom, ki pravi, da je Kristus »podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari« (prim. Kol 1,15-20). Evangelij ponuja dva odlomka iz Matejevega evangelija. V prvem Jezus u膷encem pravi, naj se zgledujejo po pticah neba, ki ne sejejo in vendar jih nebe拧ki O膷e hrani, ter naj se pou膷ijo od lilij na polju, kako rastejo (prim. Mt 6, 24-34). Drugi evangeljski odlomek pa je o Jezusu, ki pomiri vihar (Mt 8,23-27).