杏MAP导航

Priprava ma?nega obrazca pri ma?i za varovanje stvarstva se je za?ela ?e v ?asu Fran?i?kovega pontifikata. Dodana je k »ma?am za razli?ne prilo?nosti« Rimskega misala, ki ?e vsebuje »ma?e in pro?nje za razli?ne zadeve«, in sicer za sveto Cerkev, za javne zadeve, ob razli?nih javnih prilo?nostih in v nekaterih posebnih potrebah.

Kard. Czerny: tema stvarstva bila vedno del katoli?kega bogoslu?ja

Kardinal Michael Czerny je pojasnil, da so nova besedila postavljena v kontekst dveh pomembnih obletnic: , ki jo je pred petintridesetimi leti, leta 1990, podpisal sveti Janez Pavel II. z naslovom »Mir z Bogom Stvarnikom, mir z vsem stvarstvom«, in desete obletnice , ki jo je leta 2015 podpisal pape? Fran?i?ek, in se nana?a na celostno ekologijo.

Kot je poudaril kardinal, tema stvarstva ni dodana v katoli?ko liturgijo, ampak je vedno bila njen del. »Evharistija zdru?uje nebo in zemljo, zajema in pre?ema vse stvarstvo. In ko jo obhajamo, se ves kozmos zahvaljuje Bogu.« Novi obrazec je torej »liturgi?na, duhovna in skupnostna podpora skrbi, ki jo moramo vsi nameniti naravi, na?emu skupnemu domu«.

Gre namre? za »veliko dejanje vere, upanja in ljubezni«, za povabilo, da se »odzovemo s skrbjo in ljubeznijo, z vedno ve?jim ob?utkom ?udenja, spo?tovanja in odgovornosti«. Dejansko smo vsi »poklicani biti zvesti skrbniki tega, kar nam je Bog zaupal v na?ih vsakdanjih odlo?itvah in javnih politikah, pa tudi v molitvi, bogoslu?ju in na?inu ?ivljenja v svetu«, je ?e dejal kardinal Czerny.

Nad?kof Viola: Zavedati se pomembnosti varovanja stvarstva

Nad?kof Viola pa je dejal, da »liturgija obhaja skrivnost stvarjenja v vsakem trenutku liturgi?nega leta«. Tako na primer pri velikono?ni vigiliji prvo berilo govori o stvarjenju (1 Mz 1,1-2,2); pri obhajanju posameznih zakramentov, kot je krst, se bere molitev blagoslova vode; v brevirju je tema stvarjenja zelo prisotna. »V kr??anski izku?nji je nedelja predvsem velikono?ni praznik, ki ga popolnoma razsvetljuje slava vstalega Kristusa. Je praznovanje novega stvarjenja.« Vse to spodbuja zavedanje o pomenu varovanja stvarstva, katerega globok pomen se razkriva v obhajanju velikono?ne skrivnosti. Danes se »tudi po zaslugi u?enja pape?a Fran?i?ka bolj zavedamo, da se nahajamo v resni ekolo?ki in okoljski krizi«. Posebno mesto je dodeljeno postu in vzdr?nosti, kar bodo urejale ?kofovske konference glede na razli?ne lokalne razmere in potrebe vernikov.

Nad?kof Viola je izpostavil pomen odgovornosti: »Mi nismo Bog. Zemlja je bila ustvarjena pred nami in nam je bila dana. Danes moramo odlo?no zavrniti idejo, da lahko iz dejstva, da smo ustvarjeni po Bo?ji podobi, in iz pooblastila, da si podredimo zemljo, izpeljemo absolutno nadvlado nad drugimi bitji. Varovati namre? pomeni za??ititi, skrbeti, ohranjati, paziti. To nakazuje odnos odgovorne vzajemnosti med ljudmi in naravo. Vsaka skupnost lahko od zemeljskih dobrin vzame, kar potrebuje za svoje pre?ivetje, vendar jo je dol?na tudi varovati in zagotoviti neprekinjeno rodovitnost za prihodnje rodove.«

Namesto tega je danes »harmonija med Stvarnikom, ?love?tvom in celotnim stvarstvom poru?ena, ker smo se pretvarjali, da nadome??amo Boga, in se nismo hoteli prepoznati kot omejena bitja«, tako da se »greh v vsej svoji uni?ujo?i mo?i ka?e v vojnah, v razli?nih oblikah nasilja in slabega ravnanja, v zapu??anju najbolj krhkih, v napadih na naravo«. Nasprotno, je sklenil nad?kof Viola, »harmonija z vsemi bitji lahko nastane le iz izku?nje sprave, ki omogo?a ob?estvo z Bogom ter z na?imi brati in sestrami«.

Skrivnost stvarstva je za?etek zgodovine zveli?anja

je izdal Dikasterij za bogoslu?je in disciplino zakramentov, pape? Leon XIV. pa ga je podpisal na binko?ti, 8. junija 2025.

»Skrivnost stvarstva je za?etek zgodovine zveli?anja, ki dose?e svoj vrh v Kristusu in iz Kristusove skrivnosti prejme odlo?ilno lu?; Bog je namre? v za?etku ustvaril nebo in zemljo (prim. 1 Mz 1,1) ter tako izkazal svojo dobroto, saj je od vsega za?etka mislil na slavo novega stvarjenja v Kristusu,« pi?e v dekretu. Izpostavljeno je, da Sveto pismo poziva h »kontemplaciji skrivnosti stvarstva« in »brezkon?nemu zahvaljevanju Sveti Trojici« za to znamenje Bo?je dobrote, ki »ga je kot dragoceni zaklad treba ljubiti, varovati in hkrati razvijati ter prena?ati iz roda v rod«.

V dana?njem ?asu je o?itno, da »je delo stvarjenja resno ogro?eno zaradi neodgovorne uporabe in zlorabe dobrin, ki nam jih je Bog zaupal v oskrbo«. In to je tudi razlog – kot pi?e v dekretu – da se k ma?am za razli?ne potrebe in prilo?nosti Rimskega misala doda tudi ma?ni obrazec za varovanje stvarstva.

Bogoslu?na berila

Bogoslu?na berila, ki jih prina?a novi ma?ni obrazec, so naslednja: berilo je iz starozavezne knjige Modrosti, kjer beremo, da v velikosti in lepoti ustvarjenih re?i lahko motrimo njihovega Stvarnika (prim. Mdr 13,1-9); predlagana sta Psalm 19, ki govori o Bo?jem veli?astvu v naravi in postavi, in Psalm 104, ki je hvalospev Stvarniku. Novozavezno berilo pa je iz pisma apostola Pavla Kolo?anom, ki pravi, da je Kristus »podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari« (prim. Kol 1,15-20). Evangelij ponuja dva odlomka iz Matejevega evangelija. V prvem Jezus u?encem pravi, naj se zgledujejo po pticah neba, ki ne sejejo in vendar jih nebe?ki O?e hrani, ter naj se pou?ijo od lilij na polju, kako rastejo (prim. Mt 6, 24-34). Drugi evangeljski odlomek pa je o Jezusu, ki pomiri vihar (Mt 8,23-27).