杏MAP导航

»Izhodi拧膷a za izvedbeno fazo sinode« so odobrili 膷lani rednega sveta generalnega tajni拧tva 拧kofovske sinode, s katerimi se je 26. junija sre膷al tudi pape啪 Leon XIV., ko je izpostavil pomembnost sinodalnosti kot »dr啪e, ki nam pomaga biti Cerkev, spodbujajo膷 pristne izku拧nje soudele啪be in ob膷estva«.

V slu啪bi poslanstvu Cerkve

Generalni tajnik sinode kardinal Mario Grech v uvodnem delu dokumenta izpostavi, da je sinodalna oblika Cerkve »v slu啪bi njenemu poslanstvu«. Cilj vsake spremembe v 啪ivljenju Cerkve je, da bi postala »拧e bolj sposobna oznanjati Bo啪je kraljestvo in pri膷evati Gospodov evangelij mo拧kim in 啪enskam na拧ega 膷asa«. To je tudi klju膷 za razlago Sklepnega dokumenta (SD) in zlasti za njegovo izvajanje.

»沤ivimo v svetu, ki se vrti v neskon膷ni spirali nasilja in vojne ter vse te啪je ustvarja prilo啪nosti za sre膷anje in dialog z namenom skupnega dobrega in miru. Bolj kot kdaj koli prej potrebuje Cerkev, ki zna biti 鈥渧 Kristusu kot zakrament, to je znamenje in orodje tesne zdru啪enosti z Bogom in edinosti celotnega 膷love拧kega rodu鈥� (Lumen gentium, 1; prim. SD, 56). V razli膷nih kontekstih tega sveta sinoda 鈥減redstavlja dejanje nadaljnjega sprejemanja koncila, podalj拧uje njegov navdih in ponovno o啪ivlja njegovo prero拧ko mo膷 za dana拧nji svet鈥� (DF, 5).«

Na膷in spremljanja izvedbene faze

Mnoge krajevne Cerkve po vsem svetu si navdu拧eno in velikodu拧no prizadevajo hoditi po poti sinodalnosti, nadaljuje kardinal Grech ter izpostavi, da opravljajo zelo dragoceno delo za vso Cerkev. Dokument z izhodi拧膷i za izvedbeno fazo sinode jim ponuja »obzorje, s katerim se lahko soo膷ijo, predvsem pa jih vabi, da delijo svoje pobude z drugimi in tako prispevajo k 拧ir拧emu cerkvenemu razlo膷evanju«. Cerkve, ki so 拧e na za膷etku izvedbene faze, kardinal spodbuja, naj pogumno napredujejo ter se svobodno soo膷ajo z odpori in te啪avami, tako prakti膷nimi kot vsebinskimi: »tudi one lahko dajo dragocen prispevek in za Cerkev kot celoto bi bila izguba, 膷e bi njihov glas ostal zamol膷an«.

Generalno tajni拧tvo sinode zagotavlja svojo razpolo啪ljivost za poslu拧anje in spremljanje, podporo in prispevek k pospe拧evanju dialoga in izmenjave darov med Cerkvami, in sicer v korist celotne Cerkve in njene edinosti. To je tudi na膷in, s katerim 啪elijo spremljati izvedbeno fazo sinode, ki jo je 11. marca 2025 odobril pape啪 Fran膷i拧ek, pape啪 Leon XIV. pa potrdil 26. junija. Namen je zagotoviti nadaljevanje sinodalne poti z osredoto膷enostjo na edinost Cerkve, ne da bi se odvzelo odgovornost krajevnim Cerkvam. Cilj je konkretizirati mo啪nost izmenjave darov med Cerkvami in v Cerkvi kot celoti.

»Izhodi拧膷a za izvedbeno fazo sinode« so »namenjene celotnemu Bo啪jemu ljudstvu, ki je predmet sinodalne poti, zlasti 拧kofom in eparhom, 膷lanom sinodalnih skupin in vsem, ki so na razli膷ne na膷ine vklju膷eni v izvedbeno fazo, da bi za膷utili na拧o podporo in nadaljevali dialog, ki je zna膷ilen za celoten sinodalni proces«.

Izhodi拧膷a izhajajo iz spodbud, ki so jih Cerkve prejele v preteklih mesecih, in iz izku拧enj, ki so si jih izmenjale. Generalno tajni拧tvo bo »na podlagi prispevkov in vpra拧anj, ki jih bo prejelo od Cerkva, ter vsega, kar se bo zdelo koristno«, ponudilo »nadaljnje spodbude in orodja za spremljanje in podporo skupnega prizadevanja, v upanju, da bomo s sodelovanjem dosegli, da bo izvedbena faza sinode 拧e bolj rodovitna,« sklene kardinal Grech.

Izvedbena faza in njeni cilji

Besedilo dokumenta »Izhodi拧膷a za izvedbeno fazo sinode« je razdeljeno na 拧tiri glavne sklope , ki so pravzaprav odgovori na temeljna vpra拧anja, ki so v zadnjih mesecih bila pogosto zastavljena generalnemu tajni拧tvu sinode.

Prvo vpra拧anje se nana拧a na razlago izvedbene faze in njenih ciljev. Predstavljena je dosedanja sinodalna pot, Sklepni dokument sinode pa postavljen kot referen膷na to膷ka celotne izvedbene faze. Cilj izvedbene faze je »preizkusiti prenovljene prakse in strukture, s katerimi 啪ivljenje Cerkve postaja vse bolj sinodalno.« Njen namen je »opazno vplivati na 啪ivljenje Cerkve ter delovanje njenih struktur in ustanov«. Faza izvajanja je »prilo啪nost za ohranjanje izmenjave darov, ki 拧iri ob膷estvo krajevnih Cerkva znotraj ene same Cerkve«.

Izvedbena faza se za膷ne med jubilejem upanja, zato bo v ospredju zagotovo jubilej sinodalnih skupin in organov za sodelovanje, ki je na膷rtovan od 24. do 26. oktobra 2025.

Kdo sodeluje v izvedbeni fazi, kaj so naloge in odgovornosti

Drugo vpra拧anje odpira temo, kdo sodeluje v izvedbeni fazi ter kaj so njegove naloge in odgovornosti. Podrobneje so pojasnjene odgovornosti 拧kofa oziroma eparha, opredeljena je naloga sinodalnih skupin (ekip) ali ostalih organov, razlo啪eni sta vloga grupiranja krajevnih Cerkva ter slu啪ba, ki jo opravlja generalno tajni拧tvo sinode.

»Pomembno je, da ta novi proces konkretno prispeva 鈥渒 拧irjenju mo啪nosti sodelovanja in uveljavljanju razli膷ne soodgovornosti vseh kr拧膷enih, mo拧kih in 啪ensk鈥� (SD, 36) v duhu vzajemnosti; poleg tega je bistveno, da si prizadeva vklju膷iti tiste, ki so doslej ostali na obrobju poti cerkvene prenove, ki jo je dolo膷ila sinoda, kot so 鈥渙sebe in skupine razli膷nih kulturnih identitet in socialni razmer, zlasti revni in izklju膷eni鈥� (prav tam).«

Kako uporabljati SD v izvedbeni fazi

Tretji sklop dokumenta se za膷ne z vpra拧anjem uporabe Sklepnega dokumenta v izvedbeni fazi. V ospredju sta dve temi: ohraniti podobo skupnosti in vlagati v konkretne prakse. Spodbujati je treba poznavanje SD, zlasti pri 膷lanih sinodalnih skupin in tistih, ki so na razli膷nih ravneh poklicani, da spodbujajo proces izvajanja. Branje SD mora podpirati in spremljati skupna in osebna molitev, osredoto膷ena na Kristusa in odprta za delovanje Duha: abstraktna analiza besedila ne bo zadostovala.

Kak拧no metodo in instrumente uporabiti v izvedbeni fazi

Zadnje vpra拧anje je namenjeno metodi in instrumentom, ki se jih naj uporablja v izvedbeni fazi. V ospredje je postavljeno cerkveno razlo膷evanje ter oblikovanje in spremljanje procesov v sinodalnem slogu.

»Pri gradnji sinodalne Cerkve vsebina in metoda zelo pogosto sovpadata: sre膷evati se in se pogovarjati kot bratje in sestre v Kristusu o tem, kako bolje 啪iveti sinodalno razse啪nost Cerkve, je izku拧nja sinodalne Cerkve, ki odpira bolj拧e razumevanje te teme. Zato sinodalna metoda ni omejena na vrsto tehnik za vodenje sre膷anj, ampak je duhovna in cerkvena izku拧nja, ki pomeni rast v novem na膷inu biti Cerkev, ki je zakoreninjena v veri, da Duh podeljuje svoje darove vsem kr拧膷enim, izhajajo膷 iz sensus fidei (prim. SD, 81).«

Sinodalna metoda 鈥� kot je izpostavljeno ob koncu dokumenta 鈥� nam je »omogo膷ila, da smo se pustili presenetiti Svetemu Duhu in med fazo posvetovanja in poslu拧anja ter med sinodalnimi zasedanji nabrali nepri膷akovane sadove«: »ob膷estvo med verniki, pastirji in Cerkvami se je okrepilo s sodelovanjem v sinodalnih procesih in dogodkih, kar je obnovilo spodbudo in ob膷utek soodgovornosti za skupno poslanstvo«. »To nas poobla拧膷a, da z zaupanjem gledamo na pot, ki nas 膷aka v prihodnjih letih.«