杏MAP导航

»Izhodi??a za izvedbeno fazo sinode« so odobrili ?lani rednega sveta generalnega tajni?tva ?kofovske sinode, s katerimi se je 26. junija sre?al tudi pape? Leon XIV., ko je izpostavil pomembnost sinodalnosti kot »dr?e, ki nam pomaga biti Cerkev, spodbujajo? pristne izku?nje soudele?be in ob?estva«.

V slu?bi poslanstvu Cerkve

Generalni tajnik sinode kardinal Mario Grech v uvodnem delu dokumenta izpostavi, da je sinodalna oblika Cerkve »v slu?bi njenemu poslanstvu«. Cilj vsake spremembe v ?ivljenju Cerkve je, da bi postala »?e bolj sposobna oznanjati Bo?je kraljestvo in pri?evati Gospodov evangelij mo?kim in ?enskam na?ega ?asa«. To je tudi klju? za razlago Sklepnega dokumenta (SD) in zlasti za njegovo izvajanje.

»?ivimo v svetu, ki se vrti v neskon?ni spirali nasilja in vojne ter vse te?je ustvarja prilo?nosti za sre?anje in dialog z namenom skupnega dobrega in miru. Bolj kot kdaj koli prej potrebuje Cerkev, ki zna biti “v Kristusu kot zakrament, to je znamenje in orodje tesne zdru?enosti z Bogom in edinosti celotnega ?love?kega rodu” (Lumen gentium, 1; prim. SD, 56). V razli?nih kontekstih tega sveta sinoda “predstavlja dejanje nadaljnjega sprejemanja koncila, podalj?uje njegov navdih in ponovno o?ivlja njegovo prero?ko mo? za dana?nji svet” (DF, 5).«

Na?in spremljanja izvedbene faze

Mnoge krajevne Cerkve po vsem svetu si navdu?eno in velikodu?no prizadevajo hoditi po poti sinodalnosti, nadaljuje kardinal Grech ter izpostavi, da opravljajo zelo dragoceno delo za vso Cerkev. Dokument z izhodi??i za izvedbeno fazo sinode jim ponuja »obzorje, s katerim se lahko soo?ijo, predvsem pa jih vabi, da delijo svoje pobude z drugimi in tako prispevajo k ?ir?emu cerkvenemu razlo?evanju«. Cerkve, ki so ?e na za?etku izvedbene faze, kardinal spodbuja, naj pogumno napredujejo ter se svobodno soo?ajo z odpori in te?avami, tako prakti?nimi kot vsebinskimi: »tudi one lahko dajo dragocen prispevek in za Cerkev kot celoto bi bila izguba, ?e bi njihov glas ostal zamol?an«.

Generalno tajni?tvo sinode zagotavlja svojo razpolo?ljivost za poslu?anje in spremljanje, podporo in prispevek k pospe?evanju dialoga in izmenjave darov med Cerkvami, in sicer v korist celotne Cerkve in njene edinosti. To je tudi na?in, s katerim ?elijo spremljati izvedbeno fazo sinode, ki jo je 11. marca 2025 odobril pape? Fran?i?ek, pape? Leon XIV. pa potrdil 26. junija. Namen je zagotoviti nadaljevanje sinodalne poti z osredoto?enostjo na edinost Cerkve, ne da bi se odvzelo odgovornost krajevnim Cerkvam. Cilj je konkretizirati mo?nost izmenjave darov med Cerkvami in v Cerkvi kot celoti.

»Izhodi??a za izvedbeno fazo sinode« so »namenjene celotnemu Bo?jemu ljudstvu, ki je predmet sinodalne poti, zlasti ?kofom in eparhom, ?lanom sinodalnih skupin in vsem, ki so na razli?ne na?ine vklju?eni v izvedbeno fazo, da bi za?utili na?o podporo in nadaljevali dialog, ki je zna?ilen za celoten sinodalni proces«.

Izhodi??a izhajajo iz spodbud, ki so jih Cerkve prejele v preteklih mesecih, in iz izku?enj, ki so si jih izmenjale. Generalno tajni?tvo bo »na podlagi prispevkov in vpra?anj, ki jih bo prejelo od Cerkva, ter vsega, kar se bo zdelo koristno«, ponudilo »nadaljnje spodbude in orodja za spremljanje in podporo skupnega prizadevanja, v upanju, da bomo s sodelovanjem dosegli, da bo izvedbena faza sinode ?e bolj rodovitna,« sklene kardinal Grech.

Izvedbena faza in njeni cilji

Besedilo dokumenta »Izhodi??a za izvedbeno fazo sinode« je razdeljeno na ?tiri glavne sklope , ki so pravzaprav odgovori na temeljna vpra?anja, ki so v zadnjih mesecih bila pogosto zastavljena generalnemu tajni?tvu sinode.

Prvo vpra?anje se nana?a na razlago izvedbene faze in njenih ciljev. Predstavljena je dosedanja sinodalna pot, Sklepni dokument sinode pa postavljen kot referen?na to?ka celotne izvedbene faze. Cilj izvedbene faze je »preizkusiti prenovljene prakse in strukture, s katerimi ?ivljenje Cerkve postaja vse bolj sinodalno.« Njen namen je »opazno vplivati na ?ivljenje Cerkve ter delovanje njenih struktur in ustanov«. Faza izvajanja je »prilo?nost za ohranjanje izmenjave darov, ki ?iri ob?estvo krajevnih Cerkva znotraj ene same Cerkve«.

Izvedbena faza se za?ne med jubilejem upanja, zato bo v ospredju zagotovo jubilej sinodalnih skupin in organov za sodelovanje, ki je na?rtovan od 24. do 26. oktobra 2025.

Kdo sodeluje v izvedbeni fazi, kaj so naloge in odgovornosti

Drugo vpra?anje odpira temo, kdo sodeluje v izvedbeni fazi ter kaj so njegove naloge in odgovornosti. Podrobneje so pojasnjene odgovornosti ?kofa oziroma eparha, opredeljena je naloga sinodalnih skupin (ekip) ali ostalih organov, razlo?eni sta vloga grupiranja krajevnih Cerkva ter slu?ba, ki jo opravlja generalno tajni?tvo sinode.

»Pomembno je, da ta novi proces konkretno prispeva “k ?irjenju mo?nosti sodelovanja in uveljavljanju razli?ne soodgovornosti vseh kr??enih, mo?kih in ?ensk” (SD, 36) v duhu vzajemnosti; poleg tega je bistveno, da si prizadeva vklju?iti tiste, ki so doslej ostali na obrobju poti cerkvene prenove, ki jo je dolo?ila sinoda, kot so “osebe in skupine razli?nih kulturnih identitet in socialni razmer, zlasti revni in izklju?eni” (prav tam).«

Kako uporabljati SD v izvedbeni fazi

Tretji sklop dokumenta se za?ne z vpra?anjem uporabe Sklepnega dokumenta v izvedbeni fazi. V ospredju sta dve temi: ohraniti podobo skupnosti in vlagati v konkretne prakse. Spodbujati je treba poznavanje SD, zlasti pri ?lanih sinodalnih skupin in tistih, ki so na razli?nih ravneh poklicani, da spodbujajo proces izvajanja. Branje SD mora podpirati in spremljati skupna in osebna molitev, osredoto?ena na Kristusa in odprta za delovanje Duha: abstraktna analiza besedila ne bo zadostovala.

Kak?no metodo in instrumente uporabiti v izvedbeni fazi

Zadnje vpra?anje je namenjeno metodi in instrumentom, ki se jih naj uporablja v izvedbeni fazi. V ospredje je postavljeno cerkveno razlo?evanje ter oblikovanje in spremljanje procesov v sinodalnem slogu.

»Pri gradnji sinodalne Cerkve vsebina in metoda zelo pogosto sovpadata: sre?evati se in se pogovarjati kot bratje in sestre v Kristusu o tem, kako bolje ?iveti sinodalno razse?nost Cerkve, je izku?nja sinodalne Cerkve, ki odpira bolj?e razumevanje te teme. Zato sinodalna metoda ni omejena na vrsto tehnik za vodenje sre?anj, ampak je duhovna in cerkvena izku?nja, ki pomeni rast v novem na?inu biti Cerkev, ki je zakoreninjena v veri, da Duh podeljuje svoje darove vsem kr??enim, izhajajo? iz sensus fidei (prim. SD, 81).«

Sinodalna metoda – kot je izpostavljeno ob koncu dokumenta – nam je »omogo?ila, da smo se pustili presenetiti Svetemu Duhu in med fazo posvetovanja in poslu?anja ter med sinodalnimi zasedanji nabrali nepri?akovane sadove«: »ob?estvo med verniki, pastirji in Cerkvami se je okrepilo s sodelovanjem v sinodalnih procesih in dogodkih, kar je obnovilo spodbudo in ob?utek soodgovornosti za skupno poslanstvo«. »To nas poobla??a, da z zaupanjem gledamo na pot, ki nas ?aka v prihodnjih letih.«