杏MAP导航

Guglielmo Gallone - Vatikan

»Cerkev prosimo, naj nam zaupa. Dovolite nam, da slu啪imo in rastemo.« To je bistvo sporo膷ila Manifesta mladih evropskih kristjanov, ki ga podpirajo tudi 拧tevilne 拧kofovske konference, 拧kofije, 啪upnije in cerkvena gibanja.

Projekt »Rim 25 - Santiago 27 - Jeruzalem 33«

Navdu拧enje 拧tevilnih mladih, ki prihajajo z vsega sveta in so vklju膷eni v projekt »Rim 25 - Santiago 27 - Jeruzalem 33«, je mogo膷e zaznati 啪e v prvih vrsticah dokumenta. »Nismo duhovni turisti. Smo romarji smisla, prihajamo z nahrbtniki, polnimi dvomov, ran, pesmi in upanja. In z gotovostjo v srcu: Kristus je 啪iv. In nas kli膷e,« so zapisali mladi. Pobuda, s katero je pri膷ela 艩panska 拧kofovska konferenca, je del pastoralne in evangelizacijske poti, ki jo spodbuja Dikasterij za evangelizacijo v pripravi na jubilej mladih. Manifest bodo javno prebrali v petek, 1. avgusta 2025, v baziliki svete Marije v rimski 膷etrti Trastevere.

Za膷etki pobude

Zbrane je na predstavitvi najprej pozdravil Matteo Bruni, direktor Tiskovnega urada Svetega sede啪a, zatem pa je msgr. Mikel Garciandía Goñi, 拧kof Palencije, povedal, kako je pri拧lo do te pobude. Idejo za projekt je dobil, ko je bil v Mont Saint-Michelu, nato pa je zahvaljujo膷 spodbudi 艩panske 拧kofovske konference dobil evropsko razse啪nost: ne bo se kon膷al v Rimu, ampak se bo v njem za膷el, leta 2027 nadaljeval v Santiagu in leta 2033 v Jeruzalemu. Po besedah generalnega tajnika Sveta evropskih 拧kofovskih konferenc Antonia Ammiratija gre za pot, ki predstavlja del dela, ki se je za膷elo po drugem vatikanskem koncilu 鈥� okrepiti sodelovanje med Cerkvami na evropski celini 鈥�; hkrati pa prav tako tudi sprejeti povabilo pape啪a Fran膷i拧ka, da bi »odlo啪ili obla膷ilo turista in si nadeli obla膷ilo romarja«.

Odpraviti se na pot danes

Msgr. Graziano Borgonovo, podtajnik Dikasterija za evangelizacijo, je poudaril, da je 啪e Dante lo膷eval romarje glede na njihov cilj: tisti, ki so se odpravili prek morja; tisti, ki so 拧li v hi拧o v Galiciji (艩panija) ter tisti, ki so od拧li proti Rimu. Ob tem je Borgonovo dejal, da »slediti Kristusu ne pomeni stati na mestu, ampak pustiti za seboj udobje, cinizem, brezbri啪nost. Pomeni odpraviti se na pot«. Prepri膷an je, da besede mladih v Manifestu spominjajo na prihodnost, ki se ne kon膷a, ampak se dopolni »v ve膷nem 啪ivljenju, ki ga je obljubil O膷e, pridobil Sin in v nas zape膷atil Duh«. In to je po besedah podtajnika »globok pomen vsakega jubileja: po啪iviti upanje«.

Prisluhniti mladim

To pa ni lahko poslanstvo, saj je, kot je poudaril msgr. Marco Gnavi, 啪upnik 啪upnije svete Marije v 膷etrti Trastevere, bivanjski kontekst, v katerem danes 啪ivijo mladi, »poln bole膷ih sprememb. Romanje ne ponuja preprostih odgovorov, ampak Cerkvi predlaga, naj prisluhne mladim. V tem smislu bi se torej morali vpra拧ati, kaj pomeni mi znotraj Cerkve, v dobi individualizma in jaza,« je spomnil msgr. Gnavi ter izpostavil, da se mladi »ne izogibajo tem vpra拧anjem smisla«, ter navedel besede v manifestu: »Prosimo Cerkev, naj nam zaupa. Dovolite nam, da slu啪imo in rastemo«.

Kak拧no vlogo ima Cerkev pri dana拧njih mladih

Msgr. Francisco José Prieto Fernández, nad拧kof v Santiagu de Compostela, je dejal, da je treba vedno bolj poudarjati besede pape啪ev o Evropi. Jeruzalemski latinski patriarh, kardinal Pierbattista Pizzaballa, pa je v sporo膷ilu iz Svete de啪ele izrazil hvale啪nost za za膷rtano pot, ki more zdru啪iti kristjane »od Jordanije do Cipra, pa vse do Palestine in Izraela«, ter bi »lahko predstavljala majhen ko拧膷ek za spravljen svet«.
狈补诲拧办辞蹿 nad拧kofije Lucca Paolo Giulietti meni, da mora Manifest vrniti potem njihove verske korenine. V iskanju ustanove, ki bi jih bila sposobna ovrednotiti in jim prisluhniti, ter s tem Cerkve, ki ni popolna, ampak verodostojna, bodo mnogi mladi sku拧ali 啪iveti to, kar je zapisano v Manifestu mladih evropskih kristjanov. Kot je spomnil mladi Fernando Moscardó Vegas, gre za besedilo, ki se je rodilo »iz rane in 啪elje po smislu«, a je tudi dejanje vere in poziv k upanju. »Nismo pri拧li, da bi politizirali, ampak da bi oznanjali evangelij, da bi izobesili duhovno in misijonarsko zastavo,« ki jo celotna Evropa danes vedno bolj potrebuje.