杏MAP导航

Guglielmo Gallone - Vatikan

»Cerkev prosimo, naj nam zaupa. Dovolite nam, da slu?imo in rastemo.« To je bistvo sporo?ila Manifesta mladih evropskih kristjanov, ki ga podpirajo tudi ?tevilne ?kofovske konference, ?kofije, ?upnije in cerkvena gibanja.

Projekt »Rim 25 - Santiago 27 - Jeruzalem 33«

Navdu?enje ?tevilnih mladih, ki prihajajo z vsega sveta in so vklju?eni v projekt »Rim 25 - Santiago 27 - Jeruzalem 33«, je mogo?e zaznati ?e v prvih vrsticah dokumenta. »Nismo duhovni turisti. Smo romarji smisla, prihajamo z nahrbtniki, polnimi dvomov, ran, pesmi in upanja. In z gotovostjo v srcu: Kristus je ?iv. In nas kli?e,« so zapisali mladi. Pobuda, s katero je pri?ela ?panska ?kofovska konferenca, je del pastoralne in evangelizacijske poti, ki jo spodbuja Dikasterij za evangelizacijo v pripravi na jubilej mladih. Manifest bodo javno prebrali v petek, 1. avgusta 2025, v baziliki svete Marije v rimski ?etrti Trastevere.

Za?etki pobude

Zbrane je na predstavitvi najprej pozdravil Matteo Bruni, direktor Tiskovnega urada Svetega sede?a, zatem pa je msgr. Mikel Garciandía Goñi, ?kof Palencije, povedal, kako je pri?lo do te pobude. Idejo za projekt je dobil, ko je bil v Mont Saint-Michelu, nato pa je zahvaljujo? spodbudi ?panske ?kofovske konference dobil evropsko razse?nost: ne bo se kon?al v Rimu, ampak se bo v njem za?el, leta 2027 nadaljeval v Santiagu in leta 2033 v Jeruzalemu. Po besedah generalnega tajnika Sveta evropskih ?kofovskih konferenc Antonia Ammiratija gre za pot, ki predstavlja del dela, ki se je za?elo po drugem vatikanskem koncilu – okrepiti sodelovanje med Cerkvami na evropski celini –; hkrati pa prav tako tudi sprejeti povabilo pape?a Fran?i?ka, da bi »odlo?ili obla?ilo turista in si nadeli obla?ilo romarja«.

Odpraviti se na pot danes

Msgr. Graziano Borgonovo, podtajnik Dikasterija za evangelizacijo, je poudaril, da je ?e Dante lo?eval romarje glede na njihov cilj: tisti, ki so se odpravili prek morja; tisti, ki so ?li v hi?o v Galiciji (?panija) ter tisti, ki so od?li proti Rimu. Ob tem je Borgonovo dejal, da »slediti Kristusu ne pomeni stati na mestu, ampak pustiti za seboj udobje, cinizem, brezbri?nost. Pomeni odpraviti se na pot«. Prepri?an je, da besede mladih v Manifestu spominjajo na prihodnost, ki se ne kon?a, ampak se dopolni »v ve?nem ?ivljenju, ki ga je obljubil O?e, pridobil Sin in v nas zape?atil Duh«. In to je po besedah podtajnika »globok pomen vsakega jubileja: po?iviti upanje«.

Prisluhniti mladim

To pa ni lahko poslanstvo, saj je, kot je poudaril msgr. Marco Gnavi, ?upnik ?upnije svete Marije v ?etrti Trastevere, bivanjski kontekst, v katerem danes ?ivijo mladi, »poln bole?ih sprememb. Romanje ne ponuja preprostih odgovorov, ampak Cerkvi predlaga, naj prisluhne mladim. V tem smislu bi se torej morali vpra?ati, kaj pomeni mi znotraj Cerkve, v dobi individualizma in jaza,« je spomnil msgr. Gnavi ter izpostavil, da se mladi »ne izogibajo tem vpra?anjem smisla«, ter navedel besede v manifestu: »Prosimo Cerkev, naj nam zaupa. Dovolite nam, da slu?imo in rastemo«.

Kak?no vlogo ima Cerkev pri dana?njih mladih

Msgr. Francisco José Prieto Fernández, nad?kof v Santiagu de Compostela, je dejal, da je treba vedno bolj poudarjati besede pape?ev o Evropi. Jeruzalemski latinski patriarh, kardinal Pierbattista Pizzaballa, pa je v sporo?ilu iz Svete de?ele izrazil hvale?nost za za?rtano pot, ki more zdru?iti kristjane »od Jordanije do Cipra, pa vse do Palestine in Izraela«, ter bi »lahko predstavljala majhen ko??ek za spravljen svet«.
Nad?kof nad?kofije Lucca Paolo Giulietti meni, da mora Manifest vrniti potem njihove verske korenine. V iskanju ustanove, ki bi jih bila sposobna ovrednotiti in jim prisluhniti, ter s tem Cerkve, ki ni popolna, ampak verodostojna, bodo mnogi mladi sku?ali ?iveti to, kar je zapisano v Manifestu mladih evropskih kristjanov. Kot je spomnil mladi Fernando Moscardó Vegas, gre za besedilo, ki se je rodilo »iz rane in ?elje po smislu«, a je tudi dejanje vere in poziv k upanju. »Nismo pri?li, da bi politizirali, ampak da bi oznanjali evangelij, da bi izobesili duhovno in misijonarsko zastavo,« ki jo celotna Evropa danes vedno bolj potrebuje.