杏MAP导航

Roberto Cetera 鈥� Jeruzalem

P. Ielpo, svoj mandat kustosa za膷enjate v morda najte啪jem 膷asu, ki ga je ta de啪ela do啪ivela od vojne leta 1967, 膷e ne 啪e od leta 1948. V Gazi je bilo v 22 mesecih zabele啪enih 57.000 smrtnih 啪rtev, pogosto napovedane mo啪nosti premirja pa se 拧e niso uresni膷ile. Na Zahodnem bregu vsak dan prihaja do napadov naseljencev in vse bolj so nasilni. Tudi kr拧膷anska manj拧ina trpi zaradi ponavljajo膷ega se nasilja, kar dokazujejo vdori naseljencev v kr拧膷ansko vas Taibeh in zlasti obstreljevanje katoli拧ke 啪upnije v Gazi prej拧nji 膷etrtek, v katerem so bili trije ljudje ubiti, deset pa ranjenih.

»Da, gre za zelo te啪ak trenutek in tega se zavedam. Tudi zato, ker 鈥� kot vemo 鈥� na拧a prisotnost ni le kustodija svetih krajev, ampak je 啪iva pastoralna prisotnost ob kristjanih te de啪ele. Poleg objektivnih te啪av obstajajo tudi tiste subjektivne. Zelo se zavedam razkoraka med nalogo, ki mi je zaupana, in skromnimi viri moje osebnosti. Vendar pa v tem razkoraku vidim tudi prilo啪nost. V smislu, da ta vrzel pu拧膷a ve膷 prostora za delovanje Svetega Duha. In jaz zaupam predvsem v to. Kajti zlasti temu delovanju Svetega Duha se lahko zahvalimo, da lahko fran膷i拧kani 啪e osemsto let, kljub mnogim te啪avam, pri膷ujejo o kr拧膷anski prisotnosti v Jezusovi de啪eli.«

P. Ielpo, vi 啪e zelo dobro poznate Sveto de啪elo in realnost kustodije. Med drugim ste jo kot delegat kustosa zadnja leta zastopali v Italiji. Imate 啪e program dela?

»Preprosto nameravam nadaljevati v smeri, ki so jo jasno za膷rtali moji predhodniki. Kustodija ni kustos, temve膷 predanost, trdo delo in talenti ve膷 kot 300 patrov, ki jo sestavljajo in 啪ivijo v njej. Vloga kustosa ni le vodenje, ampak tudi spodbujanje teh talentov, ki so tako raz拧irjeni po tej posebni fran膷i拧kanski provinci. Kot je to v zadnjih devetih letih dobro po膷el p. Patton. Med temi talenti bi najprej izpostavil mednarodni zna膷aj kustodije, ki vklju膷uje ve膷 kot petdeset razli膷nih narodnosti. Moja naloga je uskladiti to simfonijo poklicev in talentov. Izpostavil bi tudi specifi膷no misijonarskost fran膷i拧kanov, ki je v celoti usmerjena v hojo za Kristusom prek evangelizacije. To se izra啪a s sprejemanjem mnogih romarjev, pa tudi v vodenju 啪upnij, ki nam jih je zaupal latinski patriarhat v Jeruzalemu (gre za 啪upnije Jeruzalem, Betlehem in Jafa, za katere skrbijo fran膷i拧kani), predvsem pa v vodenju 17 拧ol, ki v Izraelu in Palestini vsako leto vzgajajo za mir na tiso膷e u膷encev. 艩ole nedvomno predstavljajo dodano vrednost na拧ega pastoralnega delovanja. Potem so tu 拧e dela kr拧膷anske ljubezni, katerih cilj je laj拧anje trpljenja najbolj revnega palestinskega prebivalstva. To je podro膷je, ki se mu vsi posve膷amo, in 拧e posebej na拧 p. Ibrahim Faltas je v teh mesecih vojne za膷el zelo pomembne pobude za otroke.«

P. Francesco Ielpo med slovesno umestitvijo v Jeruzalemu

Sveta de啪ela ni samo Jeruzalem, Izrael in Palestina, ampak je tudi Sirija, Libanon, Jordanija, Egipt, Ciper in Rodos.

»艩e pred uradno umestitvijo z vhodom v Jeruzalem, sem svoje poslanstvo 啪elel za膷eti z obiskom na拧ih skupnosti v Siriji in Libanonu v prej拧njih dneh. Prijetno sem bil presene膷en nad kr拧膷anskim duhom in u膷inkovitim delom na拧ih patrov, 拧e bolj pa nad ukoreninjenostjo in spo拧tovanjem, ki ga u啪ivajo med ljudmi njihovega misijonarskega ozemlja. In ne le med kristjani. V Siriji so me patri spremljali na sre膷anje z vikarjem pravoslavnega patriarhata in nato z 啪upnikom cerkve svetega Elija v soseski Dwelah v Damasku, kjer je 21. junija v islamisti膷nem teroristi膷nem napadu bilo ubitih ve膷 kot 30 kristjanov in ve膷 kot 60 ranjenih. 沤upnik mi je povedal o napadu in ubitih 啪upljanih, o mladem dekletu, prvi 啪rtvi, ki je bila ubita s sve膷o v roki pred vhodom v cerkvijo; o mladeni膷u, ki je planil na samomorilskega terorista, ko se je hotel razstreliti, da bi ga ustavil 拧e preden bi pri拧el do klopi z verniki, s 膷imer je 啪rtvoval samega sebe, da bi re拧il desetine drugih morebitnih 啪rtev. Na koncu sva si izmenjala mo膷an, neformalni objem, znamenje resni膷nega ekumenizma sredi skupnega trpljenja in pod istim kri啪em. Ko so na拧i patri zatem zame organizirali posebno evharisti膷no obhajanje, sem mislil, da bo strah odvrnil veliko ljudi od tega, da bi pri拧li, a cerkev je bila polna. Kr拧膷anska identiteta prevlada nad etni膷no ali politi膷no identiteto. Tudi v Libanonu sem bil pri膷a velikemu karitativnemu prizadevanju na拧ih patrov med izraelskimi bombardiranji, ko so nudili zato膷i拧膷e 拧tevilnim razseljenim ljudem tako v Bejrutu kot na jugu dr啪ave. Ob膷udujem pogum in misijonarski duh na拧ih patrov, ki sta na Zahodu tako malo znana.«

Kaj boste zahtevali od svojih bratov?

»Preprosto to, da so dobri patri. Kot so to bili njihovi predhodniki, ki so 800 let ohranjali in zagotavljali kr拧膷ansko prisotnost v Sveti de啪eli. S pozornostjo do drugih, a vedno s pogledom, uprtim v Kristusa. V zadnjih dneh sem med tem potovanjem veliko premi拧ljeval o tej novi nalogi, ki mi je bila nezaslu啪eno dodeljena, in bral evangelijski odlomek, ki me v tem trenutku navdihuje. Danes, tako kot v Jezusovem 膷asu, so valovi morja visoki in groze膷i, strah v 膷olnu je velik, toda ko u膷enci pogledajo Jezusa, ki hodi po vodi, se njihovi strahovi umirijo. Peter ga posku拧a posnemati, a se zdi, da se potaplja. Zakaj? Ker je nehal gledati Jezusu v o膷i. To je moj osebni cilj, a tudi to, kar predlagam na拧im patrom: da bi lahko ostali neomajni in neustra拧ni v nevihtah tega sveta, zahvaljujo膷 pogledu, ki ga imamo uprtega v Jezusa.«