Jubilej mladih. Matteo: od razo膷aranja v ljubezni do daru resni膷nega prijateljstva
Jacopo Mancini 鈥� Vatikan
Radio, ki daje glas mladim
Matteo se s kan膷kom ironije spominja, da se je prvi膷 sre膷al z mladinsko pastoralo zaradi razo膷aranja v ljubezni. 沤elel je ponovno osvojiti dekle, s katero se je raz拧el, in se odlo膷il, da ji bo posvetil pesem. Ko je iskal snemalni studio, je kontaktiral don Alfreda Tedesca, direktorja urada za pastoralo mladih rimske 拧kofije, ki ga je napotil v cerkev svete Angele Merici. Na koncu sta s prijateljem 鈥� danes sodelavcem 鈥� Tommasom »naredila vse, razen posnela pesmi.« Vendar pa se je iz te nepri膷akovane situacije porodila intuicija: dati glas mladim prek radijskih programov, s katerimi bi jih vedno bolj vklju膷ili v cerkvene dejavnosti. Pobuda je takoj po啪ela velik uspeh. Vklju膷ili so tudi pomembne predstavnike cerkvene skupnosti v Rimu in »ustvarili pravi medgeneracijski most, ki temelji na dialogu in interakciji.«
Skupna krhkost in ponovno odkrita mo膷
Prav ta preplet iskrenih odnosov je po Matteovem mnenju srce jubileja mladih: »Mnogi izmed njih se ne 啪elijo samo sre膷ati ali biti skupaj, ampak tudi izrecno 啪iveti svojo vero: 膷e to stori拧 z milijonom ljudi z vsega sveta, je to resni膷no edinstvena izku拧nja«. V vedno bolj atomiziranem svetu, »kjer posameznika pogosto opredeljujemo kot samostojno entiteto in ne kot del ne膷esa«, osamljenost postaja glavna ovira, ki jo je treba premostiti. Konkretna prilo啪nost za to je po Matteovih besedah tudi tokratni jubilej: »da bi dali prostor upanju«, ki ni neka nejasna ideja ali nekaj, kar se nana拧a na prihodnost, ampak nekaj resni膷no otipljivega; kar izhaja iz izmenjave objemov, iz prepletenih rok, ki se prepoznajo sorodne v ranah. »Tam se za膷ne upanje: v resni膷nih odnosih, ki mladim omogo膷ajo, da ponovno odkrijejo, da so ljubljeni; da razumejo, da svet ni samo primeren za bivanje, ampak je celo ljubezniv«.
Svetilnik za tiste, ki se po膷utijo osamljene
Gre za povabilo, da se ne bi bali pokazati svoje 拧ibkosti; da bi v drugih poiskali protistrup za osamljenost, ki je pogosto tiha spremljevalka novih generacij. »Potreba po pristnih odnosih, 膷eprav nepopolnih, nas spodbuja, da bi se pogledali v o膷eh tistih, ki so tako kot mi trpeli, kar nam pomaga na poti ozdravljenja. Ne smemo demonizirati melanholije, saj ima tudi ta svoje mesto v na拧em 啪ivljenju, 膷e jo podelimo z nekom, ki nas ima rad«. Jubilej mladih tako postane pravi svetilnik: ni dogodek za gledalce, ampak prilo啪nost, da ponovno odkrijemo same sebe in ponovno za膷nemo verovati.
»Radi vas imamo in vas pri膷akujemo v Rimu«
Ob koncu pogovora se je Matteo obrnil na mlade z naslednjimi besedami: »Radi vas imamo in vas pri膷akujemo v Rimu. Zlasti vas, ki mislite, da ste sami. Tukaj je prostor za vse.«
