杏MAP导航

Vatican News

Vsi, ki delajo na morju, so v srcu Cerkve

Kot na za膷etku zapi拧e kardinal Michael Czerny, prefekt omenjenega dikasterija, se katoli拧ke skupnosti po vsem svetu enkrat letno, na drugo nedeljo v juliju, pri bogoslu啪jih spominjajo ljudi, ki delajo na morju. Nedelja morja je posve膷ena »razmi拧ljanju o pogosto nevidnem delu tiso膷ev pomor拧膷akov oz. oseb, ki velik del svojega 啪ivljenja pre啪ivijo dale膷 stran od svojih dru啪in ali skupnosti, vendar pa je njihovo slu啪enje pomenljivo za ekonomijo in razvoj ljudstev«. Ob tem sporo膷ilo spomni na besede iz konstitucije Gaudium et spes, ki je bila objavljena pred 60 leti: »Veselje in upanje, 啪alost in tesnoba dana拧njih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpe膷ih, je hkrati tudi veselje in upanje, 啪alost in tesnoba Kristusovih u膷encev. In ni膷esar resni膷no 膷love拧kega ni, kar bi ne na拧lo odmeva v njihovih srcih« (GS, 1). »Zato 啪elimo, da bi vsi, ki delajo na morju, vedeli, da so v srcu Cerkve: niso sami v svojih zahtevah po pravi膷nosti, dostojanstvu in veselju. Celostni 膷love拧ki razvoj namre膷 vklju膷uje vse ljudi ter vse njihove telesne, duhovne in skupnostne razse啪nosti,« zapi拧e kardinal Czerny in doda: »Kjer se oznanja evangelij in sprejme navzo膷nost vstalega Jezusa, svet ne more ostati tak拧en, kot je. Kajti tisti, ki je premagal greh in smrt, pravi: "Glej, vse delam novo!" (Raz 21,5)«.

Kako se danes dela v pristani拧膷ih in na ladjah

V nadaljevanju prefekt Dikasterija v slu啪bi celostnega 膷love拧kega razvoja poudari, da mora v jubilejem letu, ki ga obhajamo, »novost, ki jo oznanjajo kristjani, 拧e bolj radikalno vpra拧evati obstoje膷i red, saj nas Bo啪je kraljestvo kli膷e k spreobrnjenju: pretrgati verige, odpustiti dolgove, prerazporediti vire, sre膷ati se v miru so pogumna 膷love拧ka dejanja, vendar so mogo膷a. Ponovno pri啪igajo upanje. Kot smo se nau膷ili 啪e na za膷etku, kdor namre膷 "ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, ki ga ni videl" (1Jn 4,20). Tako je vsa Cerkev poklicana, da se spra拧uje tudi o tem, kako se danes dela v pristani拧膷ih in na ladjah, s kak拧nimi pravicami, v kak拧nih varnostnih pogojih, s kak拧no materialno in duhovno pomo膷jo. V stvarstvu, ki je ranjeno, ter v svetu, v katerem se konflikti in neenakosti pove膷ujejo, nas ljubezen do Boga 啪ivljenja zavezuje z 啪ivljenjem. 沤ivljenje je namre膷 vedno konkretno: 啪ivljenje nekoga, 啪ivljenje v odnosih, ki v kolikor ne osvobajajo, zapirajo; in 膷e ne pomagajo cveteti, poni啪ujejo. Zato usmerimo torej pozornost na to, kar se skriva za na拧imi ekonomijami, za tistimi, ki omogo膷ajo, da le-te vsak dan delujejo, pogosto brez koristi, ampak so izpostavljene diskriminaciji in nevarnosti.«

Prihajamo iz istega doma in se vra膷amo v isti dom

Kakor spominja geslo jubileja, so tudi pomor拧膷aki »romarji upanja«. »Ne glede na to, 膷e se tega zavedajo ali ne, namre膷 utele拧ajo 啪eljo vsakega 膷love拧kega bitja, ne glede na ljudstvo ali vero, da bi 啪ivel dostojanstveno 啪ivljenje prek dela, izmenjave, sre膷anj. Niso pri miru: imeli so potrebo in pogum, da so od拧li, tako kot mnogi mo拧ki in 啪enske, o katerih pripoveduje Sveto pismo. "Upanje" je beseda, ki nas mora vedno spominjati na cilj: nismo potepuhi brez usode, ampak h膷ere in sinovi, katerih dostojanstva nih膷e in ni膷 ne more nikoli izbrisati. Posledi膷no smo bratje in sestre. Prihajamo iz istega doma in se vra膷amo v isti dom: v domovino brez meja in brez carin, kjer ni privilegijev, ki delijo, in krivic, ki bolijo. Ker je ta zavest trdna, neuni膷ljiva, lahko upamo. 沤e danes je lahko solidarnost med nami in med vsemi 啪ivimi bitji mo膷nej拧a in bolj 啪iva. "Kr拧膷ansko upanje namre膷 ne vara in ne razo膷ara, ker je utemeljeno na gotovosti, da nas ni膷 in nih膷e nikoli ne bo mogel lo膷iti od bo啪je ljubezni"« (Spes non confundit, 3).

Romarji upanja ste vsaki膷, ko 鈥�

Ob koncu sporo膷ila se kardinal Czerny zahvali kr拧膷anskim pomor拧膷akom in njihovim kolegom, ki pripadajo drugim veram in kulturam, ter se nanje obrne z naslednjimi besedami: »Romarji upanja ste vsaki膷, ko delate s pozornostjo in ljubeznijo; vsaki膷, ko ohranjate 啪ive vezi z va拧imi doma膷imi in z va拧imi skupnostmi; vsaki膷, ko se spri膷o dru啪benih in okoljskih krivic organizirate, da bi se odzvali in odgovorili na pogumen in konstruktiven na膷in. Prosimo vas, bodite mostovi tudi med sovra啪nimi dr啪avami, preroki miru. Morje povezuje vse de啪ele, vabi jih, naj gledajo v neskon膷no obzorje, naj za膷utijo, da lahko enost vedno prevlada nad konfliktom. Prosim cerkvene skupnosti, zlasti 拧kofije, ki imajo svoje ozemlje ob morju, rekah ali jezerih, naj razvijejo pozornost do morja kot fizi膷nega in duhovnega okolja, ki vabi k spreobrnjenju.
Marija, Morska zvezda, usmerjaj in razsvetljuj na拧e upanje.«