Kardinal Czerny: ?Vsi, ki delajo na morju, so v srcu Cerkve?
Vatican News
Vsi, ki delajo na morju, so v srcu Cerkve
Kot na za?etku zapi?e kardinal Michael Czerny, prefekt omenjenega dikasterija, se katoli?ke skupnosti po vsem svetu enkrat letno, na drugo nedeljo v juliju, pri bogoslu?jih spominjajo ljudi, ki delajo na morju. Nedelja morja je posve?ena »razmi?ljanju o pogosto nevidnem delu tiso?ev pomor??akov oz. oseb, ki velik del svojega ?ivljenja pre?ivijo dale? stran od svojih dru?in ali skupnosti, vendar pa je njihovo slu?enje pomenljivo za ekonomijo in razvoj ljudstev«. Ob tem sporo?ilo spomni na besede iz konstitucije Gaudium et spes, ki je bila objavljena pred 60 leti: »Veselje in upanje, ?alost in tesnoba dana?njih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpe?ih, je hkrati tudi veselje in upanje, ?alost in tesnoba Kristusovih u?encev. In ni?esar resni?no ?love?kega ni, kar bi ne na?lo odmeva v njihovih srcih« (GS, 1). »Zato ?elimo, da bi vsi, ki delajo na morju, vedeli, da so v srcu Cerkve: niso sami v svojih zahtevah po pravi?nosti, dostojanstvu in veselju. Celostni ?love?ki razvoj namre? vklju?uje vse ljudi ter vse njihove telesne, duhovne in skupnostne razse?nosti,« zapi?e kardinal Czerny in doda: »Kjer se oznanja evangelij in sprejme navzo?nost vstalega Jezusa, svet ne more ostati tak?en, kot je. Kajti tisti, ki je premagal greh in smrt, pravi: "Glej, vse delam novo!" (Raz 21,5)«.
Kako se danes dela v pristani??ih in na ladjah
V nadaljevanju prefekt Dikasterija v slu?bi celostnega ?love?kega razvoja poudari, da mora v jubilejem letu, ki ga obhajamo, »novost, ki jo oznanjajo kristjani, ?e bolj radikalno vpra?evati obstoje?i red, saj nas Bo?je kraljestvo kli?e k spreobrnjenju: pretrgati verige, odpustiti dolgove, prerazporediti vire, sre?ati se v miru so pogumna ?love?ka dejanja, vendar so mogo?a. Ponovno pri?igajo upanje. Kot smo se nau?ili ?e na za?etku, kdor namre? "ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, ki ga ni videl" (1Jn 4,20). Tako je vsa Cerkev poklicana, da se spra?uje tudi o tem, kako se danes dela v pristani??ih in na ladjah, s kak?nimi pravicami, v kak?nih varnostnih pogojih, s kak?no materialno in duhovno pomo?jo. V stvarstvu, ki je ranjeno, ter v svetu, v katerem se konflikti in neenakosti pove?ujejo, nas ljubezen do Boga ?ivljenja zavezuje z ?ivljenjem. ?ivljenje je namre? vedno konkretno: ?ivljenje nekoga, ?ivljenje v odnosih, ki v kolikor ne osvobajajo, zapirajo; in ?e ne pomagajo cveteti, poni?ujejo. Zato usmerimo torej pozornost na to, kar se skriva za na?imi ekonomijami, za tistimi, ki omogo?ajo, da le-te vsak dan delujejo, pogosto brez koristi, ampak so izpostavljene diskriminaciji in nevarnosti.«
Prihajamo iz istega doma in se vra?amo v isti dom
Kakor spominja geslo jubileja, so tudi pomor??aki »romarji upanja«. »Ne glede na to, ?e se tega zavedajo ali ne, namre? utele?ajo ?eljo vsakega ?love?kega bitja, ne glede na ljudstvo ali vero, da bi ?ivel dostojanstveno ?ivljenje prek dela, izmenjave, sre?anj. Niso pri miru: imeli so potrebo in pogum, da so od?li, tako kot mnogi mo?ki in ?enske, o katerih pripoveduje Sveto pismo. "Upanje" je beseda, ki nas mora vedno spominjati na cilj: nismo potepuhi brez usode, ampak h?ere in sinovi, katerih dostojanstva nih?e in ni? ne more nikoli izbrisati. Posledi?no smo bratje in sestre. Prihajamo iz istega doma in se vra?amo v isti dom: v domovino brez meja in brez carin, kjer ni privilegijev, ki delijo, in krivic, ki bolijo. Ker je ta zavest trdna, neuni?ljiva, lahko upamo. ?e danes je lahko solidarnost med nami in med vsemi ?ivimi bitji mo?nej?a in bolj ?iva. "Kr??ansko upanje namre? ne vara in ne razo?ara, ker je utemeljeno na gotovosti, da nas ni? in nih?e nikoli ne bo mogel lo?iti od bo?je ljubezni"« (Spes non confundit, 3).
Romarji upanja ste vsaki?, ko …
Ob koncu sporo?ila se kardinal Czerny zahvali kr??anskim pomor??akom in njihovim kolegom, ki pripadajo drugim veram in kulturam, ter se nanje obrne z naslednjimi besedami: »Romarji upanja ste vsaki?, ko delate s pozornostjo in ljubeznijo; vsaki?, ko ohranjate ?ive vezi z va?imi doma?imi in z va?imi skupnostmi; vsaki?, ko se spri?o dru?benih in okoljskih krivic organizirate, da bi se odzvali in odgovorili na pogumen in konstruktiven na?in. Prosimo vas, bodite mostovi tudi med sovra?nimi dr?avami, preroki miru. Morje povezuje vse de?ele, vabi jih, naj gledajo v neskon?no obzorje, naj za?utijo, da lahko enost vedno prevlada nad konfliktom. Prosim cerkvene skupnosti, zlasti ?kofije, ki imajo svoje ozemlje ob morju, rekah ali jezerih, naj razvijejo pozornost do morja kot fizi?nega in duhovnega okolja, ki vabi k spreobrnjenju.
Marija, Morska zvezda, usmerjaj in razsvetljuj na?e upanje.«
