Vatikanska apostolska knji啪nica. Dvorana pisarjev, kjer vse govori o knjigi
Paolo Ondarza 鈥� Vatikan
Apostolska knji啪nica ustanovljena v 15. stoletju
Vatikansko apostolsko knji啪nico je ustanovil pape啪 Nikolaj V. v 15. stoletju in se danes nahaja v stavbi, ki jo je samo v dveh letih, med letoma 1587 in 1589, dal zgraditi pape啪 Sikst V. Bil je velik ljubitelj umetnosti, zato je poskrbel tudi za poslikave: zunanje so bile grafitne in ve膷inoma niso ve膷 vidne, notranjost pa je okra拧ena z mnogimi freskami.
Dvorana pisarjev ali preddverje
Na poti skozi hodnik, kjer se nahaja lapidarij, pridemo do starodavnih vrat, na katerih je upodobljen grb pape啪a Urbana VIII. s tremi 膷ebelami. Za njimi se nahaja dvorana pisarjev, ki je znana tudi pod imenom vestibulum (preddverje). Gre za prostor, v katerem so tiste, ki so vstopali v knji啪nico, sprejeli t.i. pisarji. Njihova naloga je bil 拧tudij, za膷en拧i z vrednotenjem in prepisovanjem besedil. Poslikave in vse ostalo okrasje v tej dvorani slu啪ijo po膷astitvi knjig in pape啪a, ki jih je naro膷il. Freske so izdelali nekateri flamski umetniki, ki so delovali v Rimu, in italijanski slikar Antonio Tempesta. Danes se Dvorana pisarjev, ki pri膷uje o ve膷stoletni zgodovini Vatikanske apostolske knji啪nice, uporablja predvsem za pomembnej拧a sre膷anja.
Dragocene intarzije in knjige v vodoravni legi
Pozornost pritegnejo predvsem lesene klopi iz knji啪nice pape啪a Siksta V. v apostolski pala膷i: njihova naslonjala so okra拧ena z drobnimi intarzijami, na njih pa so upodobljene tudi knjige v vodoravnem polo啪aju, kakor so jih shranjevali tistem 膷asu. Pokon膷no shranjevanje knjig se je uveljavilo 拧ele pozneje, ko je bilo zaradi pove膷evanja knji啪ne zbirke potrebno na novo razmisliti o prostoru.
Dinami膷ne freske in kulturni simboli
Strop je okra拧en z 啪ivobarvnimi freskami z razli膷nimi figurami, prizori, okrasjem, metulji in pti膷i. Razse啪nost jezika prikazujejo razli膷ne abecede s sibilami, ki predstavljajo razli膷ne kulture. Te figure nakazujejo tudi pomembno vlogo, ki so jo pripisovali anti膷ni modrosti: razlagali so jo kot nepopolno napoved kr拧膷anskega razodetja. Simboli pape啪a Siksta V. 鈥� trije hribi, zvezda, lev in hru拧ke 鈥� so upodobljeni okoli osebnosti, ki prikazujejo Pravi膷nost, Zmernost, Mo膷 in Kr拧膷ansko vero. »Vera in razum se sre膷ata. Bo啪je in 膷love拧ko si ne nasprotujeta, temve膷 se objameta v Kristusu in v samem 啪ivljenju kristjana.«
Knjiga kot vodilna tehnologija v 16. stoletju
Nekatere freske na stropu poveli膷ujejo pisano besedo skozi zgodovino knjige, ki je prikazana v prizorih v naravi, ob reki ali na pode啪elju: od izdelave in su拧enja papirja do tiskanja, zlaganja in vezave zvezkov, od prevoza in razdeljevanja knjig do 拧tudija, branja za razvedrilo ter vzgoje otrok s pomo膷jo knjig.
Kot je dejal Mantovani, je »misel, da narava in kultura skupaj prispevata k formaciji 膷loveka in gojenju kreposti, del poslanstva Vatikanske apostolske knji啪nice, saj spodbuja kulturo za 膷love拧ko formacijo«.
Izum tiska
Nadalje freske prikazujejo tudi prehod z rokopisov na tiskano besedo v 16. stoletju: upodobljene so prve tiskarne, knji啪nice ... Okolje je vedno bukoli膷no.
Po Mantovanijevih besedah lepota teh podob odra啪a to, kar je pape啪 Fran膷i拧ek zapisal v svojem nedavnem pismu o pomenu literature. V njem je poudaril pomen knjig kot na拧ih spremljevalk na poti, ki nam omogo膷ajo odpiranje obzorij, poglabljanje in bolj拧e razumevanje dogodkov«.
Portreti in glasbeni spomini
Na stenah Dvorane pisarjev so portreti kardinalov bibliotekarjev svete rimske cerkve. Prvi je bil Marcello Cervini, poznej拧i pape啪 Marcel II., ki je umrl tri tedne po nastopu petrinske slu啪be. Giovanni Pierluigi da Palestrina, 膷igar 500-letnico rojstva obhajamo letos, mu je posvetil mojstrovino polifonije: Missa Papae Marcelli. Vatikanska apostolska knji啪nica hrani rokopise in zvezke, povezane s tem umetnikom.
Gro啪nja izob膷enja
O vrednosti knjige in posredovanju znanja pri膷ata tudi dve marmorni plo拧膷i, na stenah preddverja: napis na levi opeva knji啪nico in pape啪ev podvig, na desni pa so navedena pravila za uporabnike, ki vklju膷ujejo celo gro啪njo izob膷enja za tistega, ki bi po拧kodoval knjige.
Sikstov salon in po膷astitev znanja
Poleg Dvorane pisarjev je Sikstov salon, ki se razprostira na ve膷 kot tiso膷 kvadratnih metrih in je najve膷ji pokrit prostor v Rimu, ki se ni uporabljal v verske namene in je bil neko膷 namenjen shranjevanju kodeksov. Posve膷en je anti膷nim knji啪nicam, zgodovini abecede ter ekumenskim koncilom Vzhoda in Zahoda. Na 膷elu velike skupine slikarjev, ki so izmeni膷no krasili stene, sta bila Giovanni Guerra in Cesare Nebbia, ki ju je verjetno izbral Domenico Fontana, pape啪ev arhitekt in generalni upravitelj vseh umetni拧kih dejavnosti.
Varovanje in posredovanje znanja
V okviru knji啪nice delujeta tudi restavratorska in fotografska delavnica, ki prispevata k digitalizaciji in s tem k omogo膷anju uporabe knjig, ki bi bile sicer te啪ko dostopne. »Tako kot tisti, ki so bili pred nami, smo tudi mi poklicani, da to dedi拧膷ino posredujemo tistim, ki bodo pri拧li za nami, da bo 膷love拧tvo cvetelo tudi v prihodnjih generacijah,« je 拧e dejal prefekt Mantovani.
