Vatikanska apostolska knji?nica. Dvorana pisarjev, kjer vse govori o knjigi
Paolo Ondarza – Vatikan
Apostolska knji?nica ustanovljena v 15. stoletju
Vatikansko apostolsko knji?nico je ustanovil pape? Nikolaj V. v 15. stoletju in se danes nahaja v stavbi, ki jo je samo v dveh letih, med letoma 1587 in 1589, dal zgraditi pape? Sikst V. Bil je velik ljubitelj umetnosti, zato je poskrbel tudi za poslikave: zunanje so bile grafitne in ve?inoma niso ve? vidne, notranjost pa je okra?ena z mnogimi freskami.
Dvorana pisarjev ali preddverje
Na poti skozi hodnik, kjer se nahaja lapidarij, pridemo do starodavnih vrat, na katerih je upodobljen grb pape?a Urbana VIII. s tremi ?ebelami. Za njimi se nahaja dvorana pisarjev, ki je znana tudi pod imenom vestibulum (preddverje). Gre za prostor, v katerem so tiste, ki so vstopali v knji?nico, sprejeli t.i. pisarji. Njihova naloga je bil ?tudij, za?en?i z vrednotenjem in prepisovanjem besedil. Poslikave in vse ostalo okrasje v tej dvorani slu?ijo po?astitvi knjig in pape?a, ki jih je naro?il. Freske so izdelali nekateri flamski umetniki, ki so delovali v Rimu, in italijanski slikar Antonio Tempesta. Danes se Dvorana pisarjev, ki pri?uje o ve?stoletni zgodovini Vatikanske apostolske knji?nice, uporablja predvsem za pomembnej?a sre?anja.
Dragocene intarzije in knjige v vodoravni legi
Pozornost pritegnejo predvsem lesene klopi iz knji?nice pape?a Siksta V. v apostolski pala?i: njihova naslonjala so okra?ena z drobnimi intarzijami, na njih pa so upodobljene tudi knjige v vodoravnem polo?aju, kakor so jih shranjevali tistem ?asu. Pokon?no shranjevanje knjig se je uveljavilo ?ele pozneje, ko je bilo zaradi pove?evanja knji?ne zbirke potrebno na novo razmisliti o prostoru.
Dinami?ne freske in kulturni simboli
Strop je okra?en z ?ivobarvnimi freskami z razli?nimi figurami, prizori, okrasjem, metulji in pti?i. Razse?nost jezika prikazujejo razli?ne abecede s sibilami, ki predstavljajo razli?ne kulture. Te figure nakazujejo tudi pomembno vlogo, ki so jo pripisovali anti?ni modrosti: razlagali so jo kot nepopolno napoved kr??anskega razodetja. Simboli pape?a Siksta V. – trije hribi, zvezda, lev in hru?ke – so upodobljeni okoli osebnosti, ki prikazujejo Pravi?nost, Zmernost, Mo? in Kr??ansko vero. »Vera in razum se sre?ata. Bo?je in ?love?ko si ne nasprotujeta, temve? se objameta v Kristusu in v samem ?ivljenju kristjana.«
Knjiga kot vodilna tehnologija v 16. stoletju
Nekatere freske na stropu poveli?ujejo pisano besedo skozi zgodovino knjige, ki je prikazana v prizorih v naravi, ob reki ali na pode?elju: od izdelave in su?enja papirja do tiskanja, zlaganja in vezave zvezkov, od prevoza in razdeljevanja knjig do ?tudija, branja za razvedrilo ter vzgoje otrok s pomo?jo knjig.
Kot je dejal Mantovani, je »misel, da narava in kultura skupaj prispevata k formaciji ?loveka in gojenju kreposti, del poslanstva Vatikanske apostolske knji?nice, saj spodbuja kulturo za ?love?ko formacijo«.
Izum tiska
Nadalje freske prikazujejo tudi prehod z rokopisov na tiskano besedo v 16. stoletju: upodobljene so prve tiskarne, knji?nice ... Okolje je vedno bukoli?no.
Po Mantovanijevih besedah lepota teh podob odra?a to, kar je pape? Fran?i?ek zapisal v svojem nedavnem pismu o pomenu literature. V njem je poudaril pomen knjig kot na?ih spremljevalk na poti, ki nam omogo?ajo odpiranje obzorij, poglabljanje in bolj?e razumevanje dogodkov«.
Portreti in glasbeni spomini
Na stenah Dvorane pisarjev so portreti kardinalov bibliotekarjev svete rimske cerkve. Prvi je bil Marcello Cervini, poznej?i pape? Marcel II., ki je umrl tri tedne po nastopu petrinske slu?be. Giovanni Pierluigi da Palestrina, ?igar 500-letnico rojstva obhajamo letos, mu je posvetil mojstrovino polifonije: Missa Papae Marcelli. Vatikanska apostolska knji?nica hrani rokopise in zvezke, povezane s tem umetnikom.
Gro?nja izob?enja
O vrednosti knjige in posredovanju znanja pri?ata tudi dve marmorni plo??i, na stenah preddverja: napis na levi opeva knji?nico in pape?ev podvig, na desni pa so navedena pravila za uporabnike, ki vklju?ujejo celo gro?njo izob?enja za tistega, ki bi po?kodoval knjige.
Sikstov salon in po?astitev znanja
Poleg Dvorane pisarjev je Sikstov salon, ki se razprostira na ve? kot tiso? kvadratnih metrih in je najve?ji pokrit prostor v Rimu, ki se ni uporabljal v verske namene in je bil neko? namenjen shranjevanju kodeksov. Posve?en je anti?nim knji?nicam, zgodovini abecede ter ekumenskim koncilom Vzhoda in Zahoda. Na ?elu velike skupine slikarjev, ki so izmeni?no krasili stene, sta bila Giovanni Guerra in Cesare Nebbia, ki ju je verjetno izbral Domenico Fontana, pape?ev arhitekt in generalni upravitelj vseh umetni?kih dejavnosti.
Varovanje in posredovanje znanja
V okviru knji?nice delujeta tudi restavratorska in fotografska delavnica, ki prispevata k digitalizaciji in s tem k omogo?anju uporabe knjig, ki bi bile sicer te?ko dostopne. »Tako kot tisti, ki so bili pred nami, smo tudi mi poklicani, da to dedi??ino posredujemo tistim, ki bodo pri?li za nami, da bo ?love?tvo cvetelo tudi v prihodnjih generacijah,« je ?e dejal prefekt Mantovani.
