Na Poljskem beatifikacija 15 redovnic, umorjenih leta 1945
Vatican News
Kardinal Semeraro je na začetku homilije spomnil, da je Cerkev na Poljskem v osmih dneh bogatejša za 16 novih blaženih, saj je 25. maja v Poznanu potekala beatifikacija duhovnika Stanislava Streicha, ki je bil prav tako ubit iz sovraštva do vere. Po njegovih besedah so vsi ti blaženi »dali svoje najvišje pričevanje v kontekstu ideološkega boja, ki je v Evropi njihovega časa sejal preganjanje in smrt, nasilje in uničenje. Prav v tem obdobju mineva 80 let od konca druge svetovne vojne,« je dejal kardinal ter izrazil željo, da bi bila tudi beatifikacija 15 redovnic, v spomin na številne žrtve tistega spopada, »prošnja za mir po vsem svetu, s posebno mislijo na vojno, ki se bije« nedaleč stran od kraja beatifikacije. Ob tem je prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov spomnil na poziv sv. Pavla VI., ki ga je papež Leon XIV. ponovil med svojo prvo molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška: »Nikoli več vojne!«
Moč duha in vztrajnosti redovnic
V nadaljevanju homilije je kardinal Semeraro izpostavil dva vidika mučeništva in pričevanja novih blaženih. V prvi vrsti »grozodejstvo vojakov Rdeče armade, ki je preseglo vse meje, ni imelo pomislekov glede teptanja dostojanstva človeškega bitja, ni spoštovalo ne dostojanstva ne posvečenosti teh žensk«. Po drugi strani pa je prefekt poudaril »moč duha in vztrajnosti teh redovnic, ki so se znale upreti zatiranju "z močjo svoje šibkosti"«. Skozi vsa leta posvečenega življenja so se vsak dan hranile s premišljevanjem Božje besede, z evharistijo, s pripadnostjo redovni skupnosti. Na ta način so po kardinalovih besedah živele »resnično "mučeniško pedagogiko", ki jih je pripravila na popolno podaritev Kristusu in Cerkvi. Dan za dnem so rasle v Kristusovi ljubezni, ker so poslušale Kristusa, mučenca par excellence, svojo pozornost so usmerile na mučenca mučencev, glavo mučencev, gospoda mučencev, zgled mučencev, pomoč mučencev (prim. Avguštin, Sui martiri, Discorso 335’G: PLS 2,804)«.
Večna vrednost Boga in dobrega
»Blažene mučenke danes s svojim pričevanjem ponovno potrjujejo večno vrednost Boga in dobrega, medtem ko se njihovih morilcev spominjamo samo po brutalnosti zla, ki so ga prizadejali. Kristofora Klomfass in njene sosestre v nasprotju s svojimi krvniki in ideološkimi temelji, iz katerih so izhajali, za vedno potrjujejo to, kar je Benedikt XVI. zapisal v okrožnici Caritas in veritate (Ljubezen v resnici): "Ko se zasenči Boga, začne pešati tudi naša zmožnost spoznavanja naravnega reda, namena in 'dobrega' (št. 18)".«
Marija oznanja novo merilo Boga: ponižnost, izročenost
Zatem se je kardinal Semeraro navezal na Marijin Magnifikat v evangeliju na praznik obiskanja Device Marije, ki je sovpadal z beatifikacijo. Ta po njegovih besedah spominja, da »Bog gleda na ponižnost in jo povzdiguje, dela velike reči za tiste, ki zaupajo v njegovo ljubezen, ter blagruje uboge v duhu.« Hkrati je navedel besede svetega Janeza Pavla II., ki je v katehezi o Magnifikatu dejal: »S svojim modrostnim branjem zgodovine nas Marija uvaja v odkrivanje meril Božjega skrivnostnega delovanja. On s tem, ko preobrača sodbe sveta, prihaja na pomoč revnim in malim, v škodo bogatih in mogočnih ter na presenetljiv način napolnjuje z dobrotami ponižne, ki mu izročajo svoj obstoj" (Splošna avdienca, 6. november 1996). To, kar oznanja Marija, je novo merilo za pogled na zgodovino ljudi: merilo Boga, merilo ponižnosti in izročenosti Bogu.«
To merilo se po besedah prefekta Dikasterija za zadeve svetnikov na izreden način kaže v pričevanju novih blaženih. »Resnično močni so tisti, ki so se naučili reči z apostolom: Vse zmoremo v njem, ki nam daje moč, Jezusu Kristusu (prim. Flp 4,13). Kristofora Klomfass in njenih 14 tovarišic nam danes ponujajo poseben nauk. Predvsem se upirajo kulturi sovraštva in razdeljenosti, ki je tako razširjena v današnji družbi. So prepričljive priče Božje navzočnosti v zgodovini, spričo tistih, ki z zanikanjem Boga in njegove besede resnice in življenja teptajo človeško dostojanstvo. Z obhajanjem njihove beatifikacije se ne spominjamo njihove zgodbe zato, da bi se maščevali ali zahtevali odškodnino človeške pravičnosti, temveč da bi prejeli tisto najdragocenejše, kar imajo: odpuščanje in ljubezen do vsakega človeka.«
Odpuščanje in spreobrnjenje
Prav tako pa nove blažene vsakemu izmed nas sporočajo dve besedi: odpuščanje in spreobrnjenje. »Vabijo nas k odpuščanju; da bi iz nas odstranili žalost zamere in sovraštva. Spodbujajo nas, da bi se spreobrnili in spreobračali: v našem življenjskem okolju, da bi vsak dan izbirali mir, bratstvo, spoštovanje svobode drugih, vedrino v človeških odnosih. Veselimo se teh novih blaženih, ne dopustimo, da bi bila njihov nauk in njihov zgled zaman!«
Mučenci: najvišje priče Božjega kraljestva
Ob koncu homilije pa je kardinal Semeraro spomnil, da so v vsakem obdobju zgodovine Cerkve mučenci najvišje priče Božjega kraljestva in vrednosti njegovega evangelija. Kot je dejal sveti Janez Pavel II. in večkrat ponovil papež Frančišek, tudi v našem času poteka resnično preganjanje kristjanov, ki se izvaja z različnimi oblikami orožja. »Bolj prefinjeno preganjanje, ki včasih poteka z orožjem kulture in družbenih komunikacij. Nasprotno, lažno in posmehljivo delovanje, ki nenehno preplavlja domove in družine, misli in vesti. Zoperstaviti se tej kulturi danes je resnično vsakodnevno mučeništvo; zavezanost, ki ni brez posledic za vse tiste, ki opravljajo vzgojno delo, ki je v polnosti v skladu s Kristusovim sporočilom in za spodbujanje pristne človečnosti. Da, danes potrebujemo verodostojne priče, kot so nove blažene, da bi okrepili vero, ki je pogosto krhka; da bi ponovno prižgali plamen upanja v naših krščanskih skupnostih, da bi razširili obzorje svojih src do neizmernosti božje ljubezni.
Naj Kristusova Mati in naša Mati, Kraljica mučencev, Pomoč kristjanov in Kraljica Poljske, v nas dopolni Božji klic, da bi zvesto in ponižno sledili Kristusu, zaupali v Božje delo, da bi bili sveti, kakor on želi.«