杏MAP导航

Vatican News

Kardinal Semeraro je na za膷etku homilije spomnil, da je Cerkev na Poljskem v osmih dneh bogatej拧a za 16 novih bla啪enih, saj je 25. maja v Poznanu potekala beatifikacija duhovnika Stanislava Streicha, ki je bil prav tako ubit iz sovra拧tva do vere. Po njegovih besedah so vsi ti bla啪eni »dali svoje najvi拧je pri膷evanje v kontekstu ideolo拧kega boja, ki je v Evropi njihovega 膷asa sejal preganjanje in smrt, nasilje in uni膷enje. Prav v tem obdobju mineva 80 let od konca druge svetovne vojne,« je dejal kardinal ter izrazil 啪eljo, da bi bila tudi beatifikacija 15 redovnic, v spomin na 拧tevilne 啪rtve tistega spopada, »pro拧nja za mir po vsem svetu, s posebno mislijo na vojno, ki se bije« nedale膷 stran od kraja beatifikacije. Ob tem je prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov spomnil na poziv sv. Pavla VI., ki ga je pape啪 Leon XIV. ponovil med svojo prvo molitvijo Raduj se, Kraljica nebe拧ka: »Nikoli ve膷 vojne!«

Mo膷 duha in vztrajnosti redovnic

V nadaljevanju homilije je kardinal Semeraro izpostavil dva vidika mu膷eni拧tva in pri膷evanja novih bla啪enih. V prvi vrsti »grozodejstvo vojakov Rde膷e armade, ki je preseglo vse meje, ni imelo pomislekov glede teptanja dostojanstva 膷love拧kega bitja, ni spo拧tovalo ne dostojanstva ne posve膷enosti teh 啪ensk«. Po drugi strani pa je prefekt poudaril »mo膷 duha in vztrajnosti teh redovnic, ki so se znale upreti zatiranju "z mo膷jo svoje 拧ibkosti"«. Skozi vsa leta posve膷enega 啪ivljenja so se vsak dan hranile s premi拧ljevanjem Bo啪je besede, z evharistijo, s pripadnostjo redovni skupnosti. Na ta na膷in so po kardinalovih besedah 啪ivele »resni膷no "mu膷eni拧ko pedagogiko", ki jih je pripravila na popolno podaritev Kristusu in Cerkvi. Dan za dnem so rasle v Kristusovi ljubezni, ker so poslu拧ale Kristusa, mu膷enca par excellence, svojo pozornost so usmerile na mu膷enca mu膷encev, glavo mu膷encev, gospoda mu膷encev, zgled mu膷encev, pomo膷 mu膷encev (prim. Avgu拧tin, Sui martiri, Discorso 335鈥橤: PLS 2,804)«.

Ve膷na vrednost Boga in dobrega

»Bla啪ene mu膷enke danes s svojim pri膷evanjem ponovno potrjujejo ve膷no vrednost Boga in dobrega, medtem ko se njihovih morilcev spominjamo samo po brutalnosti zla, ki so ga prizadejali. Kristofora Klomfass in njene sosestre v nasprotju s svojimi krvniki in ideolo拧kimi temelji, iz katerih so izhajali, za vedno potrjujejo to, kar je Benedikt XVI. zapisal v okro啪nici Caritas in veritate (Ljubezen v resnici): "Ko se zasen膷i Boga, za膷ne pe拧ati tudi na拧a zmo啪nost spoznavanja naravnega reda, namena in 'dobrega' (拧t. 18)".«

Marija oznanja novo merilo Boga: poni啪nost, izro膷enost

Zatem se je kardinal Semeraro navezal na Marijin Magnifikat v evangeliju na praznik obiskanja Device Marije, ki je sovpadal z beatifikacijo. Ta po njegovih besedah spominja, da »Bog gleda na poni啪nost in jo povzdiguje, dela velike re膷i za tiste, ki zaupajo v njegovo ljubezen, ter blagruje uboge v duhu.« Hkrati je navedel besede svetega Janeza Pavla II., ki je v katehezi o Magnifikatu dejal: »S svojim modrostnim branjem zgodovine nas Marija uvaja v odkrivanje meril Bo啪jega skrivnostnega delovanja. On s tem, ko preobra膷a sodbe sveta, prihaja na pomo膷 revnim in malim, v 拧kodo bogatih in mogo膷nih ter na presenetljiv na膷in napolnjuje z dobrotami poni啪ne, ki mu izro膷ajo svoj obstoj" (Splo拧na avdienca, 6. november 1996). To, kar oznanja Marija, je novo merilo za pogled na zgodovino ljudi: merilo Boga, merilo poni啪nosti in izro膷enosti Bogu.«

To merilo se po besedah prefekta Dikasterija za zadeve svetnikov na izreden na膷in ka啪e v pri膷evanju novih bla啪enih. »Resni膷no mo膷ni so tisti, ki so se nau膷ili re膷i z apostolom: Vse zmoremo v njem, ki nam daje mo膷, Jezusu Kristusu (prim. Flp 4,13). Kristofora Klomfass in njenih 14 tovari拧ic nam danes ponujajo poseben nauk. Predvsem se upirajo kulturi sovra拧tva in razdeljenosti, ki je tako raz拧irjena v dana拧nji dru啪bi. So prepri膷ljive pri膷e Bo啪je navzo膷nosti v zgodovini, spri膷o tistih, ki z zanikanjem Boga in njegove besede resnice in 啪ivljenja teptajo 膷love拧ko dostojanstvo. Z obhajanjem njihove beatifikacije se ne spominjamo njihove zgodbe zato, da bi se ma拧膷evali ali zahtevali od拧kodnino 膷love拧ke pravi膷nosti, temve膷 da bi prejeli tisto najdragocenej拧e, kar imajo: odpu拧膷anje in ljubezen do vsakega 膷loveka.«

Odpu拧膷anje in spreobrnjenje

Prav tako pa nove bla啪ene vsakemu izmed nas sporo膷ajo dve besedi: odpu拧膷anje in spreobrnjenje. »Vabijo nas k odpu拧膷anju; da bi iz nas odstranili 啪alost zamere in sovra拧tva. Spodbujajo nas, da bi se spreobrnili in spreobra膷ali: v na拧em 啪ivljenjskem okolju, da bi vsak dan izbirali mir, bratstvo, spo拧tovanje svobode drugih, vedrino v 膷love拧kih odnosih. Veselimo se teh novih bla啪enih, ne dopustimo, da bi bila njihov nauk in njihov zgled zaman!«

Mu膷enci: najvi拧je pri膷e Bo啪jega kraljestva

Ob koncu homilije pa je kardinal Semeraro spomnil, da so v vsakem obdobju zgodovine Cerkve mu膷enci najvi拧je pri膷e Bo啪jega kraljestva in vrednosti njegovega evangelija. Kot je dejal sveti Janez Pavel II. in ve膷krat ponovil pape啪 Fran膷i拧ek, tudi v na拧em 膷asu poteka resni膷no preganjanje kristjanov, ki se izvaja z razli膷nimi oblikami oro啪ja. »Bolj prefinjeno preganjanje, ki v膷asih poteka z oro啪jem kulture in dru啪benih komunikacij. Nasprotno, la啪no in posmehljivo delovanje, ki nenehno preplavlja domove in dru啪ine, misli in vesti. Zoperstaviti se tej kulturi danes je resni膷no vsakodnevno mu膷eni拧tvo; zavezanost, ki ni brez posledic za vse tiste, ki opravljajo vzgojno delo, ki je v polnosti v skladu s Kristusovim sporo膷ilom in za spodbujanje pristne 膷love膷nosti. Da, danes potrebujemo verodostojne pri膷e, kot so nove bla啪ene, da bi okrepili vero, ki je pogosto krhka; da bi ponovno pri啪gali plamen upanja v na拧ih kr拧膷anskih skupnostih, da bi raz拧irili obzorje svojih src do neizmernosti bo啪je ljubezni.

Naj Kristusova Mati in na拧a Mati, Kraljica mu膷encev, Pomo膷 kristjanov in Kraljica Poljske, v nas dopolni Bo啪ji klic, da bi zvesto in poni啪no sledili Kristusu, zaupali v Bo啪je delo, da bi bili sveti, kakor on 啪eli.«