杏MAP导航

Dr啪avni tajnik kardinal Pietro Parolin je pri homiliji izpostavil, da je 拧kofovska slu啪ba »dar, namenjen vsej Cerkvi«: »To je dar, ki ga osebno prejme拧, s polaganjem rok in posvetitveno molitvijo, in s katerim postane拧 del apostolskega nasledstva, vendar pa ni namenjen samo tebi.« 艩kofova slu啪ba je »Gospodov dar za izgradnjo njegovega telesa, ki vklju膷uje neomejeno predanost, pri kateri 膷lovek ne misli ve膷 na svoje koristi, ampak na dobro vseh, ne 啪ivi ve膷 zase, ampak za skupnost, v katero je poslan«.

Kardinal Parolin je spomnil na dolga leta formacije, ko je msgr. Ceffalia bil na nunciaturi v Ekvadorju, na stalnem predstavni拧tvu pri Svetu Evrope v Strasbourgu, na dr啪avnem tajni拧tvu kot uradnik oddelka za odnose z dr啪avami in nazadnje na apostolski nunciaturi v Venezueli. »Slednje je bilo zaradi politi膷nih in dru啪beno-gospodarskih razmer v dr啪avi 拧e posebej zapleteno poslanstvo«, a je lahko kljub temu »izkusil milost, ki je Gospod nikoli ne odteguje tistim, ki opravljajo posebno nalogo, da bi jo lahko dobro opravili za svoje osebno posve膷enje in posve膷enje tistih, ki so jim zaupani«.

»Z isto gotovostjo se bo拧 zdaj soo膷il z novo nalogo, h kateri si bil poklican,« je dejal Parolin. Izpostavil je notranje izzive Belorusije 鈥� izzive, ki so politi膷ne in dru啪benoekonomske narave, pa tudi verske v smislu odnosov s pravoslavnimi verniki 鈥�, ter prav tako regionalne in celinske napetosti, povezane z vojno v Ukrajini, katere konca 啪al 拧e ni videti.

Dr啪avni tajnik je zato 拧kofa Ceffalio spodbudil, naj varuje dar Svetega Duha, ki mu je bil zaupan s polaganjem rok, da bi se lahko spoprijel z vsemi okoli拧膷inami in v polnosti 啪ivel dar 拧kofovske slu啪be. »Ta trajni duhovni dar gori kot ogenj, toda ta ogenj, ki zdaj gori, se ne hrani sam od sebe, temve膷 umre, 膷e ga ne ohranjamo pri 啪ivljenju. Da bi bili lu膷 sveta in da bi na拧a lu膷 svetila pred ljudmi, je treba ta ogenj vedno znova pri啪igati.«