Izro膷iti se Njemu, ki vodi Cerkev
Andrea Tornielli
Rimska 拧kofija ima svojega 拧kofa, vesoljna Cerkev pa svojega pastirja. S hitrostjo, ki lahko preseneti le tiste, ki 啪ivljenje Cerkve berejo skozi prizmo politike, je konklave dolo膷il Petrovega naslednika. Hvala, sveti o膷e, da ste to sprejeli. Hvala, ker ste rekli 鈥渄a鈥� in se prepustili tistemu, ki vodi Cerkev.
V spomin se nam ponovno vra膷ajo nepozabne besede, ki jih je Pavel VI. izrekel pred 拧tudenti lombardskega kolegija decembra 1968, v te啪kem obdobju protestov po koncilu: »Mnogi,« je dejal, »od pape啪a pri膷akujejo odmevne geste, energi膷ne in odlo膷ne posege. Pape啪 meni, da mu ni treba slediti nobeni drugi liniji, kot je zaupanje v Jezusa Kristusa, ki mu je bolj kot komu drugemu mar za njegovo Cerkev. On bo tisti, ki bo pomiril vihar. Kolikokrat je U膷itelj ponovil: 鈥淐onfidite in Deum. Creditis in Deum, et in me credite!鈥� Pape啪 bo prvi, ki bo izpolnil to Gospodovo naro膷ilo in se brez strahu ali pretirane zaskrbljenosti prepustil skrivnostni igri nevidne, a zelo gotove Jezusove pomo膷i njegovi Cerkvi. To ni sterilno ali nedejavno 膷akanje, ampak budno pri膷akovanje v molitvi. To je stanje, ki ga je Jezus sam izbral za nas, da bi On lahko deloval v polnosti. Tudi pape啪u je treba pomagati z molitvijo.«
Danes se svet nahaja sredi nevihte, pretresajo ga vojne in nasilje. Molimo za mir. Molimo s Petrom in za Petra, ki je sprejel ime Leon in se pridru啪il pape啪u, ki je napisal Rerum novarum. Od njega potrjeni v veri se tudi mi nau膷imo izro膷iti se tistemu, ki kraljuje z lesa kri啪a in na sebi nosi rane 膷love拧tva.
