杏MAP导航

Vatican News                                   

Razstava je nastala na pobudo Vatikanskih muzejev, pripravil pa jo je oddelek za umetnost 15. in 16. stoletja. Obe deli, ki upodabljata Kristusovo mrtvo telo, ne predstavljata le dveh slikarskih vrhuncev svojega 膷asa, ampak tudi dva teolo拧ka razmisleka o Jezusovem trpljenju. Razstava 啪eli v postnem in velikono膷nem 膷asu obiskovalcem ponuditi poglobljeno estetsko in duhovno izku拧njo liturgi膷nega leta.

»Objokovanje mrtvega Kristusa«

»Objokovanje mrtvega Kristusa« Giovannija Bellinija (sliko hrani Vatikanska pinakoteka) je del oltarne slike, nastale okoli leta 1475 za cerkev svetega Fran膷i拧ka v mestu Pesaro. Po Tolentinski pogodbi (1797) so jo ukradli Francozi, a je bila s posredovanjem Antonia Canove vrnjena Italiji. Od leta 1820 je delo shranjeno v Vatikanski pinakoteki, pred kratkim pa so ga v celoti restavrirali v vatikanskih laboratorijih in mu povrnili kromati膷no prefinjenost in kompozicijsko ravnovesje, ki temelji na prosojnosti, uporabi slikarskega elementa svetlo-temno in pigmentov, kot sta lak in lapis lazuli.

Upodobljeni so trije liki 鈥� Marija Magdalena, Nikodem in Jo啪ef iz Arimateje 鈥�, ki so zbrani okoli trupla mrtvega Kristusa. Za kompozicijo je zna膷ilna vase zaprta in 啪alostna intonacija ter intimni 膷ustveni odnos, ki povezuje protagoniste. Ganljivost izra啪a predvsem lik Marije Magdalene, ki v ti拧ini groba mazili Kristusove rane, pri 膷emer se pogled ustavi na njunih prepletih rokah.

»Mrtvi Kristus, ki ga podpirajo angeli«

Druga slika je »Mrtvi Kristus, ki ga podpirajo angeli«, delo renesan膷nega slikarja Giovannija Antonia Bazzija, znanega kot Sodoma, nastalo okoli leta 1505. Danes je v lasti nadbratov拧膷ine Santa Maria dell'Orto v Rimu. Na zadnje je bilo restavrirano v za膷etku 30. let prej拧njega stoletja (1933鈥�1934), prav tako v laboratorijih Vatikanskih muzejev.

Delo prikazuje Kristusovo telo, ki ga pobo啪no podpirajo 拧tirje angeli. Bazzi se je ikonografsko navdihoval pri majhnem bronastem kipu Galeazza Mondelle, izdelanem v Milanu okoli leta 1500, kar poudarja povezavo s figuralno kulturo Padske ni啪ine in Leonardom da Vincijem.

Pribli啪ati teolo拧ki in zgodovinski pomen obeh del

Direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta zatrjuje, da »gre za ikonografsko in duhovno primerjavo, ki presega 膷as in slog. Obiskovalcem ponuditi prilo啪nost, da v okolju Castel Gandolfa ob膷udujejo dve deli, tako polni teolo拧kega in zgodovinskega pomena, je edinstvena prilo啪nost za krepitev same identitete vatikanskih zbirk, ki sloni na zvestobi tradiciji in odprtosti za raziskovanje.«

Po besedah Fabrizia Biferalija, kurator oddelka za umetnost 15. in 16. stoletja, »je obe deli mogo膷e brati ve膷plastno: na eni strani Bellinijev pripovedni in so膷utni pristop, na drugi pa dinami膷na napetost in 啪ivahna mo膷 Bazzijeve upodobitve. Dvojna vizualna meditacija o Kristusovem trpljenju, ki lahko pritegne tako znanstvenike kot vernike in navdu拧ence.«