杏MAP导航

Vatican News                                   

Razstava je nastala na pobudo Vatikanskih muzejev, pripravil pa jo je oddelek za umetnost 15. in 16. stoletja. Obe deli, ki upodabljata Kristusovo mrtvo telo, ne predstavljata le dveh slikarskih vrhuncev svojega ?asa, ampak tudi dva teolo?ka razmisleka o Jezusovem trpljenju. Razstava ?eli v postnem in velikono?nem ?asu obiskovalcem ponuditi poglobljeno estetsko in duhovno izku?njo liturgi?nega leta.

»Objokovanje mrtvega Kristusa«

»Objokovanje mrtvega Kristusa« Giovannija Bellinija (sliko hrani Vatikanska pinakoteka) je del oltarne slike, nastale okoli leta 1475 za cerkev svetega Fran?i?ka v mestu Pesaro. Po Tolentinski pogodbi (1797) so jo ukradli Francozi, a je bila s posredovanjem Antonia Canove vrnjena Italiji. Od leta 1820 je delo shranjeno v Vatikanski pinakoteki, pred kratkim pa so ga v celoti restavrirali v vatikanskih laboratorijih in mu povrnili kromati?no prefinjenost in kompozicijsko ravnovesje, ki temelji na prosojnosti, uporabi slikarskega elementa svetlo-temno in pigmentov, kot sta lak in lapis lazuli.

Upodobljeni so trije liki – Marija Magdalena, Nikodem in Jo?ef iz Arimateje –, ki so zbrani okoli trupla mrtvega Kristusa. Za kompozicijo je zna?ilna vase zaprta in ?alostna intonacija ter intimni ?ustveni odnos, ki povezuje protagoniste. Ganljivost izra?a predvsem lik Marije Magdalene, ki v ti?ini groba mazili Kristusove rane, pri ?emer se pogled ustavi na njunih prepletih rokah.

»Mrtvi Kristus, ki ga podpirajo angeli«

Druga slika je »Mrtvi Kristus, ki ga podpirajo angeli«, delo renesan?nega slikarja Giovannija Antonia Bazzija, znanega kot Sodoma, nastalo okoli leta 1505. Danes je v lasti nadbratov??ine Santa Maria dell'Orto v Rimu. Na zadnje je bilo restavrirano v za?etku 30. let prej?njega stoletja (1933–1934), prav tako v laboratorijih Vatikanskih muzejev.

Delo prikazuje Kristusovo telo, ki ga pobo?no podpirajo ?tirje angeli. Bazzi se je ikonografsko navdihoval pri majhnem bronastem kipu Galeazza Mondelle, izdelanem v Milanu okoli leta 1500, kar poudarja povezavo s figuralno kulturo Padske ni?ine in Leonardom da Vincijem.

Pribli?ati teolo?ki in zgodovinski pomen obeh del

Direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta zatrjuje, da »gre za ikonografsko in duhovno primerjavo, ki presega ?as in slog. Obiskovalcem ponuditi prilo?nost, da v okolju Castel Gandolfa ob?udujejo dve deli, tako polni teolo?kega in zgodovinskega pomena, je edinstvena prilo?nost za krepitev same identitete vatikanskih zbirk, ki sloni na zvestobi tradiciji in odprtosti za raziskovanje.«

Po besedah Fabrizia Biferalija, kurator oddelka za umetnost 15. in 16. stoletja, »je obe deli mogo?e brati ve?plastno: na eni strani Bellinijev pripovedni in so?utni pristop, na drugi pa dinami?na napetost in ?ivahna mo? Bazzijeve upodobitve. Dvojna vizualna meditacija o Kristusovem trpljenju, ki lahko pritegne tako znanstvenike kot vernike in navdu?ence.«