杏MAP导航

Vatican News

Rebora, pesnik ve膷nosti

Omenjena sre膷anja so policentri膷na in bogata z razli膷nimi izku拧njami, ki vklju膷ujejo zvok, sliko, besedo in dragoceno gradivo, ki ga hrani vatikanska Apostolska knji啪nica. Pater Giroli, rektor bazilike svetih Ambro啪a in Karla v Rimu, je predstavil 啪ivljenje Clemeteja Rebore. Do vere je pri拧el prek izku拧nje prve svetovne vojne, ko je pre啪ivel svoje tovari拧e, ki jih je leta 1915 na Krasu zadela havbica. Po tej tragediji je skoraj zblaznel in je iskal bivanjski smisel.
Giroli se je zaustavil pri dveh podobah pesnika na njegovi poti spreobrnjenja. Ko je leta 1928 na milanskem liceju predaval o scilitanskih mu膷encih, se je zaustavil, ni mogel ve膷 govoriti in je zapustil u膷ilnico. Leta 1954 je v knjigi Curriculum vitae opisal to izku拧njo, zlasti v verzu »Beseda je uti拧ala moje besedi膷enje«. Reboro je na poti vere in do duhovni拧tva spremljal tudi kardinal Ildefonz Schuster. V pesmi Balada o duhovniku je zapisal: »Duhovnik je kot slap:/ izliva vodo, medtem ko se potaplja,/ zmeden v poni啪nosti zaradi tovrstnega klica«. Slap, podoba, h kateri se je Rebora 拧e vrnil, nam govori o vodi, ki zbira vse vidike, tudi tragi膷ne, 啪ivljenja in 膷love拧tva, se spu拧膷a in potaplja: »Bolj ko se spu拧膷a v globino, ve膷 je ti拧ine. Ti拧ina, ki je ve膷ja od njega,« je pojasnil Giroli ter dodal, da ravno ko slap misli, da je dosegel vi拧ek svoje mo膷i, z vso mo膷jo svojega padca, in se zdi, da se je zlomil, ponovno najde mir in lahko nadaljuje svojo pot: »od slapa do slapa, od ti拧ine do ti拧ine«.

»Ti拧ina« Boga

V nadaljevanju sre膷anja je spregovoril nad拧kof Angelo Vincenzo Zani, bibliotekar in arhivar svete rimske Cerkve, ki se je v svojem razmi拧ljanju zaustavil ob dveh izrazih ti拧ine. Prvo obli膷je te resni膷nosti je tisto, ki ustvarja: »沤ivljenje Boga je ovito v ti拧ino in se uresni膷uje v ti拧ini. Bog se utelesi v ti拧ini. Tudi pri stvarjenju prevladuje ti拧ina,« je izpostavil Zani in dodal, da obstaja tudi navidezna »ti拧ina« Boga, ki jo Jezus dramati膷no do啪ivi na kri啪u: »O膷etova ti拧ina je povzro膷ila najbolj bole膷 in oster krik v 膷love拧ki zgodovini«: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«. Temna no膷, ki jo je do啪ivel Kristus in mnogi kristjani, po nad拧kofovih besedah spominja na sveta vrata, ki »simbolizirajo ozka vrata, v katerih je tudi Bo啪ja ti拧ina, ki je v Jezusu izzvala krik "zakaj?"«. Ta krik more povzeti vse zakaje 膷love拧tva, vendar pa so mu sledile njegove besede »Dopolnjeno je.« V Kristusovem trpe膷em glasu se razodene njegova vera. V tej rani »se je rodila in se vedno znova rojeva Cerkev, zrel sad tihe Bo啪je ljubezni in zaupljivega odziva 膷love拧tva«, je pojasnil msgr. Zani, ki v tem ponovnem rojstvu prepozna upanje jubileja. Po nad拧kofovih besedah sprejetje tega navideznega Bo啪jega molka prina拧a tri posledice: mo啪nost, da bi presegli rano pojemajo膷e sodobnosti, ki ignorira vero, zmo啪nost, da bi premagali individualizem, ki zaznamuje na拧e 啪ivljenje in pri拧li do sre膷anja, tretja pozitivna posledica pa je spodbuda za oznanjevanje evangelija.

Kivu: bole膷ina, ki jemlje besede

Med sre膷anjem v Apostolski knji啪nici so bile prikazane pretresljive podobe, ki jih je pred 拧tirinajstimi dnevi posnel misijonar v regiji Kivu v Demokrati膷ni republiki Kongo in predstavljajo mo膷an poziv k razmisleku o drami vojne.

艩ola ti拧ine

Sledilo je branje 艩ole ti拧ine, zbirke haikujev kardinala Joséja Tolentina de Mendonça, ki jo je interpretiral Emmanuel Casaburi, igralec in kulturni koordinator projekta Odprte besede. Drugi protagonist je bila glasba, zahvaljujo膷 izvirnim skladbam, ki jih je posebej za to prilo啪nost ustvarila Letizia Zilocchi, s flavto pa jih je izvedel Costantino Blanco Ventura.

Kratki film in nagrade

Sre膷anje »Odprte besede« je gostilo tudi projekcijo kratkega filma SIGMA armenskega re啪iserja Arama Manukyana, zatem pa so podelili nagrade.

Lepote knji啪nice

Udele啪enci so si lahko ogledali nekatera gradiva, o katerih obiskovalcem razlagajo strokovnjaki te ustanove. Med njimi je bila mojstrovina grafike iz za膷etka 16. stoletja Pomor nedol啪nih, knjiga Artura Benvenutija z 276 risbami internirancev v nacisti膷no-fa拧isti膷nih koncentracijskih tabori拧膷ih ter kopija Dokumenta o 膷love拧kem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga 4. februarja 2019 v Abu Dabiju podpisala pape啪 Fran膷i拧ek in veliki imam Ahmad Tayyib, v Braillovi pisavi. Skrbno izbrana besedila in podobe vabijo k ti拧ini in spra拧evanju, kar je umetni拧ki vodja Odprtih besed, profesor Gennaro Colangelo, opisal kot izku拧njo, ki jo je treba 啪iveti »kot molitev«.