V Apostolski knji?nici sre?anje ?Odprte besede? o vrednosti ti?ine
Vatican News
Rebora, pesnik ve?nosti
Omenjena sre?anja so policentri?na in bogata z razli?nimi izku?njami, ki vklju?ujejo zvok, sliko, besedo in dragoceno gradivo, ki ga hrani vatikanska Apostolska knji?nica. Pater Giroli, rektor bazilike svetih Ambro?a in Karla v Rimu, je predstavil ?ivljenje Clemeteja Rebore. Do vere je pri?el prek izku?nje prve svetovne vojne, ko je pre?ivel svoje tovari?e, ki jih je leta 1915 na Krasu zadela havbica. Po tej tragediji je skoraj zblaznel in je iskal bivanjski smisel.
Giroli se je zaustavil pri dveh podobah pesnika na njegovi poti spreobrnjenja. Ko je leta 1928 na milanskem liceju predaval o scilitanskih mu?encih, se je zaustavil, ni mogel ve? govoriti in je zapustil u?ilnico. Leta 1954 je v knjigi Curriculum vitae opisal to izku?njo, zlasti v verzu »Beseda je uti?ala moje besedi?enje«. Reboro je na poti vere in do duhovni?tva spremljal tudi kardinal Ildefonz Schuster. V pesmi Balada o duhovniku je zapisal: »Duhovnik je kot slap:/ izliva vodo, medtem ko se potaplja,/ zmeden v poni?nosti zaradi tovrstnega klica«. Slap, podoba, h kateri se je Rebora ?e vrnil, nam govori o vodi, ki zbira vse vidike, tudi tragi?ne, ?ivljenja in ?love?tva, se spu??a in potaplja: »Bolj ko se spu??a v globino, ve? je ti?ine. Ti?ina, ki je ve?ja od njega,« je pojasnil Giroli ter dodal, da ravno ko slap misli, da je dosegel vi?ek svoje mo?i, z vso mo?jo svojega padca, in se zdi, da se je zlomil, ponovno najde mir in lahko nadaljuje svojo pot: »od slapa do slapa, od ti?ine do ti?ine«.
»Ti?ina« Boga
V nadaljevanju sre?anja je spregovoril nad?kof Angelo Vincenzo Zani, bibliotekar in arhivar svete rimske Cerkve, ki se je v svojem razmi?ljanju zaustavil ob dveh izrazih ti?ine. Prvo obli?je te resni?nosti je tisto, ki ustvarja: »?ivljenje Boga je ovito v ti?ino in se uresni?uje v ti?ini. Bog se utelesi v ti?ini. Tudi pri stvarjenju prevladuje ti?ina,« je izpostavil Zani in dodal, da obstaja tudi navidezna »ti?ina« Boga, ki jo Jezus dramati?no do?ivi na kri?u: »O?etova ti?ina je povzro?ila najbolj bole? in oster krik v ?love?ki zgodovini«: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«. Temna no?, ki jo je do?ivel Kristus in mnogi kristjani, po nad?kofovih besedah spominja na sveta vrata, ki »simbolizirajo ozka vrata, v katerih je tudi Bo?ja ti?ina, ki je v Jezusu izzvala krik "zakaj?"«. Ta krik more povzeti vse zakaje ?love?tva, vendar pa so mu sledile njegove besede »Dopolnjeno je.« V Kristusovem trpe?em glasu se razodene njegova vera. V tej rani »se je rodila in se vedno znova rojeva Cerkev, zrel sad tihe Bo?je ljubezni in zaupljivega odziva ?love?tva«, je pojasnil msgr. Zani, ki v tem ponovnem rojstvu prepozna upanje jubileja. Po nad?kofovih besedah sprejetje tega navideznega Bo?jega molka prina?a tri posledice: mo?nost, da bi presegli rano pojemajo?e sodobnosti, ki ignorira vero, zmo?nost, da bi premagali individualizem, ki zaznamuje na?e ?ivljenje in pri?li do sre?anja, tretja pozitivna posledica pa je spodbuda za oznanjevanje evangelija.
Kivu: bole?ina, ki jemlje besede
Med sre?anjem v Apostolski knji?nici so bile prikazane pretresljive podobe, ki jih je pred ?tirinajstimi dnevi posnel misijonar v regiji Kivu v Demokrati?ni republiki Kongo in predstavljajo mo?an poziv k razmisleku o drami vojne.
?ola ti?ine
Sledilo je branje ?ole ti?ine, zbirke haikujev kardinala Joséja Tolentina de Mendonça, ki jo je interpretiral Emmanuel Casaburi, igralec in kulturni koordinator projekta Odprte besede. Drugi protagonist je bila glasba, zahvaljujo? izvirnim skladbam, ki jih je posebej za to prilo?nost ustvarila Letizia Zilocchi, s flavto pa jih je izvedel Costantino Blanco Ventura.
Kratki film in nagrade
Sre?anje »Odprte besede« je gostilo tudi projekcijo kratkega filma SIGMA armenskega re?iserja Arama Manukyana, zatem pa so podelili nagrade.
Lepote knji?nice
Udele?enci so si lahko ogledali nekatera gradiva, o katerih obiskovalcem razlagajo strokovnjaki te ustanove. Med njimi je bila mojstrovina grafike iz za?etka 16. stoletja Pomor nedol?nih, knjiga Artura Benvenutija z 276 risbami internirancev v nacisti?no-fa?isti?nih koncentracijskih tabori??ih ter kopija Dokumenta o ?love?kem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga 4. februarja 2019 v Abu Dabiju podpisala pape? Fran?i?ek in veliki imam Ahmad Tayyib, v Braillovi pisavi. Skrbno izbrana besedila in podobe vabijo k ti?ini in spra?evanju, kar je umetni?ki vodja Odprtih besed, profesor Gennaro Colangelo, opisal kot izku?njo, ki jo je treba ?iveti »kot molitev«.
