杏MAP导航

Vatican News

Povzetek 3. meditacije: Prva smrt 
Ponedeljek, 10. marec 2025, ob 17.00 
Zakaj se trudimo spoznati, da se je ve膷no 啪ivljenje 啪e za膷elo? Sveto pismo namiguje, da so ljudje 啪e od samega za膷etka neob膷utljivi in sovra啪ni do Bo啪jega delovanja. Preroki Stare zaveze so obsojali nezmo啪nost ljudi, da opazijo »nove stvari«, ki jih Bog po膷ne, medtem ko je sam Jezus, ko je opazil nerazumevanje svojih poslu拧alcev, govoril v prilikah. S tem ne 啪eli poenostaviti svojega sporo膷ila, temve膷 poudariti trdoto 膷love拧kega srca, zaprtega za mo啪nost polnega 啪ivljenja.

Nova zaveza to stanje opisuje s paradoksalno izjavo: mrtvi smo 啪e, a se tega ne zavedamo. Smrt namre膷 ni samo kon膷ni dogodek 啪ivljenja (biolo拧ka smrt), ampak tudi realnost, ki jo do啪ivljamo 啪e zdaj, skozi zapiranje vase, ki nam prepre膷uje, da bi 啪ivljenje dojemali kot nekaj ve膷nega, kar nam Bog 啪eli dati. Prva Mojzesova knjiga pripoveduje o tej izgubi ob膷utljivosti preko tega, kar je izro膷ilo opredelilo kot »izvirni greh«. 膶lovek, namesto da bi sprejel 啪ivljenje kot dar, ga posku拧a nadzorovati in prese膷i meje, ki jih je dolo膷il Bog. Rezultat ni avtonomija, ki jo je obljubila ka膷a, ampak ob膷utek sramu in zmede.

Ta prva »notranja smrt« se ka啪e v na拧em nenehnem poskusu, da bi svojo krhkost prikrili s podobami, vlogami in uspehi in se ne soo膷ili z globoko praznino, ki prebiva v nas. Vendar se v Svetem pismu Bog ne zdi prestra拧en zaradi tega stanja. Njegova prva reakcija je, da poi拧膷e 膷loveka in ga vpra拧a: »Kje si?« (1 Mz 3,9). To nakazuje, da notranja smrt ni konec, ampak to膷ka, s katere se lahko za膷ne pot zveli膷anja.

Tudi v drami Kajna in Abela se pojavi ta logika. Bog ne posreduje, da bi prepre膷il bratomor, ampak za拧膷iti Kajna pred njegovim lastnim ob膷utkom krivde. To ka啪e, da na拧a »prva smrt« ni neizogibna usoda, ampak prilo啪nost, da ponovno odkrijemo ve膷no 啪ivljenje kot sedanjo resni膷nost, ne le prihodnjo. Jezus sam nas vabi, naj 啪ivljenjske tragedije beremo kot prilo啪nosti za spreobrnjenje, ne kot znake obsojanja (Lk 13,4-5).

Bog na na拧o notranjo smrt ne gleda kot na poraz, ampak kot na izhodi拧膷e za nov obstoj. Prava ovira za ve膷no 啪ivljenje ni biolo拧ka smrt, ampak na拧a nezmo啪nost prepoznati, da smo 啪e potopljeni v resni膷nost, ki presega 膷as, 膷e se le odlo膷imo 啪iveti z zaupanjem in odprtostjo Bogu.