Sedma meditacija duhovnih vaj patra Pasolinija: Ve?ni, ne nesmrtni
Vatican News
Povzetek 7. meditacije: Ve?ni, ne nesmrtni
Sreda, 12. marec 2025, ob 17.00
Na?a doba je ustvarila iluzijo nesmrtnosti, ki jo napajata napredek in blaginja, zaradi ?esar ignoriramo meje ?love?ke pogojenosti. Celo Cerkev se mora v?asih potruditi, da bi ponudila verodostojno pri?evanje o Bo?jem kraljestvu. Ta odstranitev smrti se ka?e v nezmo?nosti ?iveti vedro v pri?akovanju in v obsedenosti s hiperaktivnostjo ter nenehno prisotnostjo na mnogih frontah, na katere nas nagovarja realnost. Strah pred smrtjo je ote?il soo?enje z dokon?nimi odlo?itvami, spodbujal je odklop in iluzijo, da lahko vedno prekli?emo sprejete odlo?itve.
Sodobna dru?ba je izbrisala obrede in besede, ki so nam neko? pomagale, da smo se smiselno in pogumno soo?ili s prehodom smrti. Danes je umiranje pogosto zreducirano na medijski spektakel ali tehni?ni problem medicinske znanosti. To oddaljevanje od pojma smrti nam onemogo?a razumevanje najglobljega smisla ?ivljenja in kr??anskega upanja. Sveti Fran?i?ek Asi?ki, ki jo imenuje »sestra smrt«, ponuja radikalno alternativo: sprejeti ?love?ko kon?nost kot del poti, ki vodi v ve?nost.
Greh, razumljen kot zgre?ena uporaba svobode, pogosto izhaja iz poskusa pobega pred negotovostjo ?ivljenja. Toda edini pravi protistrup je ljubezen, ki jo ?ivimo na konkreten in globok na?in, o ?emer pri?ajo besede svetega Janeza: »Vemo, da smo pre?li iz smrti v ?ivljenje, ker ljubimo brate« (1 Jn 3,14). Ljubiti do konca pomeni sprejeti mejo in jo spremeniti v prilo?nost, da se dajemo brez zadr?kov.
Kristus ni odstranil smrti, ampak je ?el ?eznjo, da bi nam pokazal, da jo je mogo?e pre?iveti in spremeniti. U?love?enje ni le odgovor na greh, ampak radikalna gesta ljubezni, s katero se je Bog vklju?il v na?e bivanje. Markov evangelij poudarja paradoks Boga, ki odre?uje po kri?u, nam razkriva, da ?eprav smo ve?ni, nismo nesmrtni.
Pavel opozarja Gala?ane na tveganje vrnitve k veri, ki temelji na strahu in zakonu, namesto na zaupanju v Bo?ji zastonjski dar. Janez jih poziva, naj razlo?ujejo duhove, pri ?emer u?love?enja naj ne priznavajo kot idejo, ampak kot konkreten na?in ?ivljenja resni?nosti. U?love?enje od nas zahteva, da ostanemo trdni v zaupanju, da je resni?nost, kljub svojim te?avam, prostor Bo?jega kraljestva. ?iveti kot Bo?ji otroci in bratje med nami je izbira, ki jo je treba obnavljati vsak dan, v gotovosti, da ljubezen do konca ni le mogo?a, ampak so o njej pri?ale ?e mnoge generacije mo?kih in ?ensk. Tudi mi lahko pojemo to pesem ljubezni s svojim ?ivljenjem.
