杏MAP导航

Vatican News

Sveto pismo opisuje 膷love拧ko zgodovino kot napetost med obljubo ve膷nega 啪ivljenja in resni膷nostjo smrti. Izrael s svojo zvestobo in nezvestobo pooseblja ta boj in nenehno i拧膷e obljubljeno de啪elo. Sveti Pavel govori o 膷loveku kot o umirajo膷em, ki 啪ivi (prim. 2 Kor 6,9), ter s tem izra啪a paradoks obstoja.

Prerok Ezekiel je to stanje opisal v videnju doline, ki je polna suhih kosti (prim. Ez 37). Izrael je kot pokopali拧膷e na prostem, brez 啪ivljenja in upanja. Bog preroku uka啪e, naj govori tem kostem, ki se bodo ponovno sestavile in jih bo obdalo meso, vendar pa bodo ostale brez 啪ivljenja, dokler vanje ne bo pri拧el njegov Duh.

To videnje ne govori le o vrnitvi iz izgnanstva, temve膷 odra啪a 膷love拧ko stanje. Pogosto obstajamo, ne da bi zares 啪iveli. Suhe kosti simbolizirajo »prvo smrt«, notranjo smrt, ki se ka啪e v strahu, apatiji in izgubi upanja. To se je po grehu zgodilo Adamu in Evi. Njuni telesi sta bili 啪ivi, vendar lo膷eni od Boga.

Samo Bo啪ji Duh lahko obnovi pristno 啪ivljenje. Vendar pa obstaja tudi »druga smrt«, ki se pogosto razume kot ve膷no pogubljenje, vendar jo lahko razumemo tudi kot biolo拧ko smrt. Tisti, ki so 啪e premagali prvo smrt (tj. strah, sebi膷nost in iluzijo, da imajo vse pod nadzorom), se z drugo smrtjo soo膷ajo brez groze. Sveti Fran膷i拧ek Asi拧ki to izrazi v pesmi Pesem brata Sonca, kjer hvali tiste, ki sprejemajo smrt v Bogu.

Knjiga Razodetje pravi, da zmagovalca »druga smrt gotovo ne bo prizadela« (Raz 2,11). Kdor 啪ivi v veri in upanju, jo lahko preide, ne da bi ga uni膷ila. Ezekielovo videnje nas u膷i, da se vstajenje za膷ne 啪e zdaj. Bog ne 膷aka na na拧o smrt, da bi nam dal ve膷no 啪ivljenje, ampak nam ga ponuja 啪e v sedanjosti, 膷e le sprejmemo njegovega Duha. Resni膷no vpra拧anje je: Ali 啪elimo ostati suhe kosti ali pa se pustiti o啪iviti resni膷nemu 啪ivljenju?