杏MAP导航

Vatican News

Pape啪 sedaj na druga膷en na膷in slu啪i Cerkvi in 膷love拧tvu

Nad拧kof Gallagher, vatikanski tajnik za odnose z dr啪avami in mednarodnimi organizacijami, je uvodoma spomnil, da smo pri vsaki evharistiji neposredno vklju膷eni v ob膷estvo »z Bogom Trojico, vendar pa vstopamo tudi v ob膷estvo s celotno vesoljno Cerkvijo, ki jo je On zbral, da bi obhajala 膷ude啪e njegove ljubezni«. To ob膷estvo skupaj z molitvijo za 膷love拧tvo po njegovih besedah dose啪e predvsem pape啪a Fran膷i拧ka, »ki v tem 膷asu 膷love拧ke krhkosti gotovo ni膷 manj u膷inkovito, 膷eprav na druga膷en na膷in, slu啪i Cerkvi in 膷love拧tvu. Hvale啪en je za bli啪ino in molitev, ki se zlasti v teh zadnjih 膷asih v obilju dvigata v nebesa zanj, za njegovo vesoljno slu啪bo in za povrnitev zdravja.

Tisti, ki zaupajo v 膷loveka, in tisti, ki zaupajo v Boga

V nadaljevanju se je vatikanski tajnik za odnose z dr啪avami in mednarodnimi organizacijami zaustavil ob prvem berilu, ki je govorilo o dveh stvarnostih: o tistih, ki zaupajo v 膷loveka, in o tistih, ki zaupajo v Gospoda. Prvi so dele啪ni prekletstva, drugi pa blagoslova.

Sveti Ignacij in dve zastavi

To je nad拧kof Gallagher povezal s svetim Ignacijem Lojolskim, ki je pokopan v cerkvi Jezusovega imena in govori o dveh zastavah: ti 膷loveka spominjata na nujni duhovni boj ter na izbiro med zastavo Kristusa, »na拧ega vrhovnega voditelja in Gospoda«, in Luciferja, »smrtnega sovra啪nika 膷love拧ke narave«.
Po nad拧kofovih besedah nam zgodovina »ponuja ne拧teto primerov teh dveh poti. Ni nam treba iti dale膷 v preteklost, da bi iskali uresni膷itev jasnih in mo膷nih besed Svetega pisma: dovolj je, da se ozremo okoli sebe danes, na malih in velikih podro膷jih 膷love拧kega sobivanja«.

Bog nas brezpogojno ljubi

»Cerkev 啪e dva tiso膷 let oznanja, da je osrednja resnica kr拧膷anstva to, da z gotovostjo vemo in brez obotavljanja verujemo, da nas Bog brezpogojno ljubi z ljubeznijo, ki nenehno izhaja iz Njega prek prebodenega Jezusovega Srca,« je poudaril nad拧kof Gallagher in spomnil na okro啪nico pape啪a Fran膷i拧ka Dilexit nos, v sredi拧膷u katere je prav ta resnica o Kristusovem Srcu, oziroma sredi拧膷na vloga Bo啪je in 膷love拧ke Ljubezni v Kristusovem 啪ivljenju in s tem v 啪ivljenju Cerkve.

Bo啪ja ljubezen 啪eli, da nanjo odgovorimo

»Ta ljubezen prav zato, ker se sre膷uje z na拧o bedo, z na拧imi grehi, prevzame konotacijo "usmiljenja" in gre拧nikom ka啪e pravo pot, ki nas bo pripeljala v nebesa. Postni 膷as je ugoden 膷as za poglobitev te poti. Ta bo啪ja ljubezen namre膷 啪eli, da nanjo odgovorimo,« je dejal tajnik za odnose z dr啪avami ter dodal, da to lahko storimo tako, da se Bogu "pustimo ljubiti". »To pomeni polo啪iti svoje zaupanje v Boga in v svojem 啪ivljenju do啪iveti duhovni preporod, tok novega 啪ivljenja, ki je kakor "drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku" (Jer 17,8).«

Stvarnost vojn po svetu

Nad拧kof Gallagher je prepri膷an, da lahko samo bo啪ja ljubezen, izlita v srca vernikov (prim. Rim 5,5), »odpre nove prostore in nova obzorja upanja, svobode in miru, tudi v na拧ih dneh, ko je gro啪nja zla vse bolj prisotna in se v膷asih zdi, da tema prevlada nad samo svetlobo«. Ob tem je spomnil na vojno v Ukrajini, Palestini, Izraelu, Libanonu, Mjanmaru, Sudanu, Demokrati膷ni republiki Kongo in na drugih krajih spopadov. »膶e 膷lovek oddalji svoje srce od Gospoda, se scenarij neizprosno spremeni in iz 啪ivljenja preidemo v smrt: "kakor suh grm v pustinji, ne vidi, ko pride kaj dobrega; prebiva v izsu拧eni pu拧膷avi, v solnati, nenaseljeni de啪eli" (Jer 17,6). Ali niso to 啪al scenariji vojne? Zreducirani na "solnato de啪elo, kjer nih膷e ne more 啪iveti",« je 拧e dejal nad拧kof ter poudaril, da »kristjani in vsi, ki resni膷no verujejo v edinega usmiljenega Boga, skupaj z ljudmi dobre volje, ne morejo druga膷e kot da zavrnejo idejo spopada in odlo膷no izberejo pot sre膷anja«.

Dr啪a blagoslova in 啪ivljenja

»Psalm nas potrjuje v tej dr啪i blagoslova in 啪ivljenja, ki jo vernik goji v sebi: "Blagor 膷loveku, ki ne hodi po nasvetu krivi膷nih, ki ne stopa na pot gre拧nikov in ne poseda v dru啪bi porogljivcev, temve膷 se veseli v Gospodovi postavi" (Ps 1,1-2). Blagoslovljeni so 膷asi in kraji, ko sedimo za isto mizo in zaupamo v mo膷 razuma in vesti ter imamo za obzorje neizrekljivo vrednoto 膷love拧kega dostojanstva!«

Kak拧na diplomacija je potrebna danes

Na tem mestu je msgr. Gallagher poudaril, da je v dana拧njem 膷asu nujno potrebna »diplomacija, lo膷ena od nizkotnih 膷love拧kih interesov, da bi mogli svobodno delovati za skupno dobro ter sodelovati pri zagotavljanju najvi拧jih dobrin pravi膷nosti in miru«. Hkrati je spomnil na pogosta povabila pape啪a Fran膷i拧ka, naj premagamo logiko spopada in sprejmemo logiko sre膷anja. »Vsak izmed nas se mora kot "oseba" razumeti v odnosu do Drugega, to je do Boga, in do drugih, to je do bratov«.

沤iveti kot bitja v odnosu: odprta in nesebi膷na

»Kako pomembno je, da svoje obveznosti, svoje odgovornosti, tudi diplomatske, 啪ivimo kot bitja v odnosu, ki ne kro啪ijo okoli sebe, ki si ne ustvarjajo svojega vrti膷ka, ampak so odprta in nesebi膷na. Pape啪 Fran膷i拧ek je za katoli膷ane pogosto uporabil izraz "Cerkev v izhodu", ki se dobro ujema z nalogo vsakega kristjana: gledati na druge, si iskreno prizadevati za slu啪enje skupnemu dobremu,« je izpostavil tajnik za odnose z dr啪avami in mednarodnimi organizacijami in se navezal na prebrani evangelij o bogatinu in ubogem Lazarju, ki prav tako govori o dveh stvarnostih, prikazanih v prvem berilu. Ob tem je zastavil naslednje vpra拧anje: »V koga in v kaj mi zaupamo v tem 啪ivljenju?«

Bogata拧 in ubogi Lazar

»Bogata拧 zaupa "v meso", oziroma v svoje bogastvo, v svojo sebi膷nost, in propade. Reve啪 pa v 啪ivljenju ni imel teh prednosti, vendar je zaupal v Boga in bil re拧en. Za bogata拧a, o katerem govori Jezus, ni re膷eno, da je bil nepravi膷en ali da bi kradel. Evangelij ga preprosto opisuje kot 膷loveka, ki je bil preve膷 poln sebe in svojega bogastva ter se ni niti zavedal, da Lazar obstaja. Ni bil solidaren in se ni zavedal, da v 啪ivljenju obstajajo druge vrednote, ki so pomembnej拧e od tistih, ki so bile zanj pomembne.
Jezus gotovo ne obsoja bogastva, temve膷 stigmatizira egocentrizem, ki 膷loveka zapira in vklene vase ter postaja zanj "prekletstvo", saj mu ne omogo膷a, da bi se razvijal, odpiral in vstopal v odnos z drugimi; da bi bil "blagoslov" za vse.
Obstaja velika razlika med tistim, ki drugim prina拧a 啪ivljenje, ki iztegne roko, da bi jih re拧il, ter tistim, ki prina拧a smrt in drugega prikraj拧a za pomo膷, ki jo potrebuje za pre啪ivetje!«

V molitvi in ti拧ini se moramo nau膷iti sli拧ati glas vesti

Ob koncu homilije je msgr. Gallagher 拧e izpostavil, da potrebujemo »vi拧jo lu膷, ki nas vodi pri sprejemanju dobrih in pravi膷nih odlo膷itev, ter nadnaravno silo, ki nam jih pomaga uresni膷iti. Vernik to lu膷 in mo膷 najde v molitvi. Prav v molitvi, del katere je tudi ti拧ina, se moramo nau膷iti sli拧ati glas vesti, ki je Gospodov glas, ki odmeva v notranjem sveti拧膷u uma in srca.
V tem postnem 膷asu sku拧ajmo najti nekaj 膷asa za ti拧ino in vstopiti v to notranje sveti拧膷e vesti, da bi izbrali Bo啪ji blagoslov in ga priklicali nadse in nad druge.
Naj nam na tej poti spreobrnjenja pomaga mogo膷na pripro拧nja Device ti拧ine; Njej izro膷amo zlasti zdravje svetega o膷eta in mir v svetu«.