杏MAP导航

Vatican News

Pape? sedaj na druga?en na?in slu?i Cerkvi in ?love?tvu

Nad?kof Gallagher, vatikanski tajnik za odnose z dr?avami in mednarodnimi organizacijami, je uvodoma spomnil, da smo pri vsaki evharistiji neposredno vklju?eni v ob?estvo »z Bogom Trojico, vendar pa vstopamo tudi v ob?estvo s celotno vesoljno Cerkvijo, ki jo je On zbral, da bi obhajala ?ude?e njegove ljubezni«. To ob?estvo skupaj z molitvijo za ?love?tvo po njegovih besedah dose?e predvsem pape?a Fran?i?ka, »ki v tem ?asu ?love?ke krhkosti gotovo ni? manj u?inkovito, ?eprav na druga?en na?in, slu?i Cerkvi in ?love?tvu. Hvale?en je za bli?ino in molitev, ki se zlasti v teh zadnjih ?asih v obilju dvigata v nebesa zanj, za njegovo vesoljno slu?bo in za povrnitev zdravja.

Tisti, ki zaupajo v ?loveka, in tisti, ki zaupajo v Boga

V nadaljevanju se je vatikanski tajnik za odnose z dr?avami in mednarodnimi organizacijami zaustavil ob prvem berilu, ki je govorilo o dveh stvarnostih: o tistih, ki zaupajo v ?loveka, in o tistih, ki zaupajo v Gospoda. Prvi so dele?ni prekletstva, drugi pa blagoslova.

Sveti Ignacij in dve zastavi

To je nad?kof Gallagher povezal s svetim Ignacijem Lojolskim, ki je pokopan v cerkvi Jezusovega imena in govori o dveh zastavah: ti ?loveka spominjata na nujni duhovni boj ter na izbiro med zastavo Kristusa, »na?ega vrhovnega voditelja in Gospoda«, in Luciferja, »smrtnega sovra?nika ?love?ke narave«.
Po nad?kofovih besedah nam zgodovina »ponuja ne?teto primerov teh dveh poti. Ni nam treba iti dale? v preteklost, da bi iskali uresni?itev jasnih in mo?nih besed Svetega pisma: dovolj je, da se ozremo okoli sebe danes, na malih in velikih podro?jih ?love?kega sobivanja«.

Bog nas brezpogojno ljubi

»Cerkev ?e dva tiso? let oznanja, da je osrednja resnica kr??anstva to, da z gotovostjo vemo in brez obotavljanja verujemo, da nas Bog brezpogojno ljubi z ljubeznijo, ki nenehno izhaja iz Njega prek prebodenega Jezusovega Srca,« je poudaril nad?kof Gallagher in spomnil na okro?nico pape?a Fran?i?ka Dilexit nos, v sredi??u katere je prav ta resnica o Kristusovem Srcu, oziroma sredi??na vloga Bo?je in ?love?ke Ljubezni v Kristusovem ?ivljenju in s tem v ?ivljenju Cerkve.

Bo?ja ljubezen ?eli, da nanjo odgovorimo

»Ta ljubezen prav zato, ker se sre?uje z na?o bedo, z na?imi grehi, prevzame konotacijo "usmiljenja" in gre?nikom ka?e pravo pot, ki nas bo pripeljala v nebesa. Postni ?as je ugoden ?as za poglobitev te poti. Ta bo?ja ljubezen namre? ?eli, da nanjo odgovorimo,« je dejal tajnik za odnose z dr?avami ter dodal, da to lahko storimo tako, da se Bogu "pustimo ljubiti". »To pomeni polo?iti svoje zaupanje v Boga in v svojem ?ivljenju do?iveti duhovni preporod, tok novega ?ivljenja, ki je kakor "drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku" (Jer 17,8).«

Stvarnost vojn po svetu

Nad?kof Gallagher je prepri?an, da lahko samo bo?ja ljubezen, izlita v srca vernikov (prim. Rim 5,5), »odpre nove prostore in nova obzorja upanja, svobode in miru, tudi v na?ih dneh, ko je gro?nja zla vse bolj prisotna in se v?asih zdi, da tema prevlada nad samo svetlobo«. Ob tem je spomnil na vojno v Ukrajini, Palestini, Izraelu, Libanonu, Mjanmaru, Sudanu, Demokrati?ni republiki Kongo in na drugih krajih spopadov. »?e ?lovek oddalji svoje srce od Gospoda, se scenarij neizprosno spremeni in iz ?ivljenja preidemo v smrt: "kakor suh grm v pustinji, ne vidi, ko pride kaj dobrega; prebiva v izsu?eni pu??avi, v solnati, nenaseljeni de?eli" (Jer 17,6). Ali niso to ?al scenariji vojne? Zreducirani na "solnato de?elo, kjer nih?e ne more ?iveti",« je ?e dejal nad?kof ter poudaril, da »kristjani in vsi, ki resni?no verujejo v edinega usmiljenega Boga, skupaj z ljudmi dobre volje, ne morejo druga?e kot da zavrnejo idejo spopada in odlo?no izberejo pot sre?anja«.

Dr?a blagoslova in ?ivljenja

»Psalm nas potrjuje v tej dr?i blagoslova in ?ivljenja, ki jo vernik goji v sebi: "Blagor ?loveku, ki ne hodi po nasvetu krivi?nih, ki ne stopa na pot gre?nikov in ne poseda v dru?bi porogljivcev, temve? se veseli v Gospodovi postavi" (Ps 1,1-2). Blagoslovljeni so ?asi in kraji, ko sedimo za isto mizo in zaupamo v mo? razuma in vesti ter imamo za obzorje neizrekljivo vrednoto ?love?kega dostojanstva!«

Kak?na diplomacija je potrebna danes

Na tem mestu je msgr. Gallagher poudaril, da je v dana?njem ?asu nujno potrebna »diplomacija, lo?ena od nizkotnih ?love?kih interesov, da bi mogli svobodno delovati za skupno dobro ter sodelovati pri zagotavljanju najvi?jih dobrin pravi?nosti in miru«. Hkrati je spomnil na pogosta povabila pape?a Fran?i?ka, naj premagamo logiko spopada in sprejmemo logiko sre?anja. »Vsak izmed nas se mora kot "oseba" razumeti v odnosu do Drugega, to je do Boga, in do drugih, to je do bratov«.

?iveti kot bitja v odnosu: odprta in nesebi?na

»Kako pomembno je, da svoje obveznosti, svoje odgovornosti, tudi diplomatske, ?ivimo kot bitja v odnosu, ki ne kro?ijo okoli sebe, ki si ne ustvarjajo svojega vrti?ka, ampak so odprta in nesebi?na. Pape? Fran?i?ek je za katoli?ane pogosto uporabil izraz "Cerkev v izhodu", ki se dobro ujema z nalogo vsakega kristjana: gledati na druge, si iskreno prizadevati za slu?enje skupnemu dobremu,« je izpostavil tajnik za odnose z dr?avami in mednarodnimi organizacijami in se navezal na prebrani evangelij o bogatinu in ubogem Lazarju, ki prav tako govori o dveh stvarnostih, prikazanih v prvem berilu. Ob tem je zastavil naslednje vpra?anje: »V koga in v kaj mi zaupamo v tem ?ivljenju?«

Bogata? in ubogi Lazar

»Bogata? zaupa "v meso", oziroma v svoje bogastvo, v svojo sebi?nost, in propade. Reve? pa v ?ivljenju ni imel teh prednosti, vendar je zaupal v Boga in bil re?en. Za bogata?a, o katerem govori Jezus, ni re?eno, da je bil nepravi?en ali da bi kradel. Evangelij ga preprosto opisuje kot ?loveka, ki je bil preve? poln sebe in svojega bogastva ter se ni niti zavedal, da Lazar obstaja. Ni bil solidaren in se ni zavedal, da v ?ivljenju obstajajo druge vrednote, ki so pomembnej?e od tistih, ki so bile zanj pomembne.
Jezus gotovo ne obsoja bogastva, temve? stigmatizira egocentrizem, ki ?loveka zapira in vklene vase ter postaja zanj "prekletstvo", saj mu ne omogo?a, da bi se razvijal, odpiral in vstopal v odnos z drugimi; da bi bil "blagoslov" za vse.
Obstaja velika razlika med tistim, ki drugim prina?a ?ivljenje, ki iztegne roko, da bi jih re?il, ter tistim, ki prina?a smrt in drugega prikraj?a za pomo?, ki jo potrebuje za pre?ivetje!«

V molitvi in ti?ini se moramo nau?iti sli?ati glas vesti

Ob koncu homilije je msgr. Gallagher ?e izpostavil, da potrebujemo »vi?jo lu?, ki nas vodi pri sprejemanju dobrih in pravi?nih odlo?itev, ter nadnaravno silo, ki nam jih pomaga uresni?iti. Vernik to lu? in mo? najde v molitvi. Prav v molitvi, del katere je tudi ti?ina, se moramo nau?iti sli?ati glas vesti, ki je Gospodov glas, ki odmeva v notranjem sveti??u uma in srca.
V tem postnem ?asu sku?ajmo najti nekaj ?asa za ti?ino in vstopiti v to notranje sveti??e vesti, da bi izbrali Bo?ji blagoslov in ga priklicali nadse in nad druge.
Naj nam na tej poti spreobrnjenja pomaga mogo?na pripro?nja Device ti?ine; Njej izro?amo zlasti zdravje svetega o?eta in mir v svetu«.