杏MAP导航

Uvodoma je kardinal poudaril, da sveto ma?o obhajajo v mestu, kjer se je Salvo D’Acquisto rodil in pre?ivel svojo prvo mladost, to je ?as v dru?ini, »kjer se je nau?il, kako se je potrebno soo?ati z ?ivljenjskimi odgovornostmi«. Njegova druga mladost pa po prefektovih besedah vklju?uje ?as od njegovega devetnajstega leta ko konca kratkega ?ivljenja, ki ga je pre?ivel »v slu?bi domovine in ?love?ke skupnosti. V teh dveh ?ivljenjskih obdobjih se je Salvo D’Acquisto resni?no pustil voditi Gospodu«.

»Sprva prek ?ivljenja v dru?ini, kjer se je rodil in pre?ivel svojih prvih osemnajst let,« je dejal kardinal Semeraro, ki je hkrati podelil svojo ganljivo izku?njo, ko je 12. marca letos v Rimu sre?al Salvovega brata Alessandra ter ob koncu ma?e sli?al njegovega ne?aka, ki je prav tako karabinjer, moliti lepo molitev, ki jo je napisal voja?ki ordinarij nad?kof Santo Marcianò. Navzo?e je spodbudil, naj molijo to molitev in se priporo?ajo novemu ?astitljivemu Bo?jemu slu?abniku, da bi od Gospoda izprosil milost ?ude?a, s katerim ga bo lahko Cerkev razglasila za bla?enega.

»Salvo d'Acquisto se je rodil v kr??anski dru?ini. Od o?eta se je nau?il po?tenosti in predanosti delu, od matere predvsem ljubezni do bli?njega, od obeh pa zaupanja v Bo?jo previdnost. Poleg star?ev je imela pomembno vlogo tudi njegova babica po materini strani. Ob nedeljah so se vsi udele?ili svete ma?e, vsak ve?er pa so skupaj molili ro?ni venec. Ena izmed pri? je dejala, da je Salvo, preden se je pridru?il karabinjerjem, od?el v marijansko sveti??e v Pompejih, saj je gojil veliko pobo?nost do Marije.

Pri?e prav tako pravijo, da je svojemu stricu Giuseppeju (Pinfildi) govoril, da ni dovolj moliti, ampak je treba delati tudi dobra dela. In to je po?el ?e od zgodnjega otro?tva. Ena izmed pri?, ki je ?ivela v isti hi?i, je povedala, da je Salvo neko? na poti iz ?ole videl bosonogega in premra?enega de?ka, ki je prosil milo??ino; zasmilil se mu je, zato si je sezul svoje ?evlje in mu jih podaril. V teh prvih darovih je dozorel njegov najve?ji dar, to je dar lastnega ?ivljenja«.

Po kardinalovih besedah se je vse to nadaljevalo tudi v letih, ko je bil Salvo karabinjer. »Prijatelj, ki ga je poznal ?e od otro?tva, je ob sre?anju z njim po vrnitvi iz Afrike dejal: "Voja?ko ?ivljenje in vojna ga nista spremenila, temve? je dozorel v resnosti in dostojanstvu." Njegovi tovari?i so pri?evali, da je svoje dol?nosti opravljal "inteligentno, uvidevno, preudarno in z veliko mero ?love?nosti. Izgledal je starej?i, kot je bil v resnici". Bolj kot z besedami, jim je bil zgled s svojim ?ivljenjem po veri in pogostimi dejanji pobo?nosti. Vse to je Salvo D’Acquisto po?el v veselju odprtosti za ?ivljenje, v prijateljstvu s svojimi vrstniki: na sprehodih in izletih na morsko obalo ter na kulturnih sprehodih po Rimu, ob nedeljah dopoldan pa je obiskoval bolnike v neapeljskih bolni?nicah.«

Zatem je prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov dejal, da so bile zanj vodilo pri spoznavanju Salva D’Acquista naslednje besede iz dokumentov za postopek beatifikacije in kanonizacije: »Ljubil je svojo dru?ino, tisto, v kateri se je rodil; ljubil je dru?ino, ki so mu jo dajala mladostna prijateljstva; ljubil je dru?ino karabinjerjev; ljubil in slu?il je dru?ini, ki mu je bila dodeljena kot odgovornemu za javni red v Torrimpietri. Na vseh podro?jih in ob vseh prilo?nostih jo je vedno ljubil in ji slu?il.« Kardinal je ob tem izpostavil, da ob ?love?ki in kr??anski izku?nji Salva D’Acquista najdemo spodbudo in navdih za ponovni razmislek o vrednoti dru?ine.

»Tudi v dana?njem na?inu ?ivljenja ostaja dejstvo, da vse, kar je lepo in dobro, zapisano v na?i notranjosti in v na?i zavesti, potrebuje o?etovsko in materinsko ljubezen, da bi pri?lo na povr?je. Seveda potrebuje tudi druge vzgojne stvarnosti, ki jih je veliko: Cerkev, ?ole, ?portna dru?tva ... Tudi korpus karabinjerjev je ena izmed njih. Ob neki prilo?nosti je sveti Janez Pavel II. poudaril njihovo zvestobo dr?avi, predanost dol?nosti, duh slu?enja ter dodal: "Karabinjerji so ve?krat, tudi v zadnjih letih, osebno in s samim ?ivljenjem pla?ali svojo zavezanost idealu in tako pokazali altruizem, velikodu?nost, duha ?rtvovanja, ki se v dana?njih dneh zdijo redkost. V zvezi s tem bi rad navedel juna?ko ravnanje namestnika brigadirja Salva D'Acquista" (Homilija 9. april 1993 v Kadetski ?oli za karabinjerje). Ob vsem tem ostaja prva vzgojna stvarnost dru?ina. To poudarjam tukaj, kjer je pokopan, in v de?eli, kjer se je rodil. Za poznavanje njegove osebnosti je namre? nujno temeljito poznati tudi fiziognomijo ju?noitalijanske in neapeljske dru?ine iz obdobja, v katerem je ?ivel,« je dejal kardinal Semeraro in ob koncu homilije spregovoril ?e o tretji mladosti Salva D'Acquista, to je o njegovi juna?ki smrti z darovanjem ?ivljenja.

Spomnil je na besede latinske pesmi, ki jo v postnem ?asu molimo pri hvalnicah: »Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan, ko vse na novo zacvete«. »Enako bomo rekli za Salva D'Acquista: njegova smrt ni bila konec, ampak pomlad njegovega ?ivljenja.

Ko je bil Jezus na kri?u, je imela samo ena oseba mo?, da je govorila z njim, medtem ko so ga drugi ?alili. Ni pomembno, da je bil to hudodelec. To ni uspelo niti Devici Materi. Obsojenec pa ga je ogovoril in Jezus mu je odgovoril: "Danes bo? z menoj v raju" (Lk 23,42). Isto Besedo, mo?nej?o od treh strelov iz brzostrelke, ki so ga ubili, je gotovo sli?al tudi Salvo D'Acquisto. Cerkev je o tem prepri?ana in zato izjavlja, da je umrl kot Jezus, ki je daroval svoje ?ivljenje, in da je zato v raju«. .