杏MAP导航

Andrea Tornielli

»Smisel poti, ki jo Tajni?tvo sinode predlaga krajevnim Cerkvam, ni nalaganje dodatnega dela, ampak pomagati Cerkvam, da bi hodile v sinodalnem slogu.« S temi besedami kardinal Mario Grech, generalni Tajnik sinode, vatikanskim medijem predstavi spremljanje izvedbene faze, ki jo je odobril pape? Fran?i?ek.

Va?a eminenca, zdelo se je, da je bila sinoda o sinodalnosti zaklju?ena … in zdaj se za?enja znova po volji pape?a Fran?i?ka, ki je iz Gemellija potrdil koledar za naslednje triletje.  
Res je, veliko jih je mislilo, da se je sinoda kon?ala z obhajanjem drugega zasedanja skup??ine oktobra lani. Dejansko pa je Apostolska konstitucija Episcopalis Communio »preoblikovala« sinodo iz dogodka v proces, raz?lenjen v tri faze: v fazo priprave, v fazo obhajanja in v izvedbeno fazo (EC, ?l. 4). Ta odlomek zahteva resni?no »spreobrnjenje«, spremembo miselnosti, ki zahteva ?as, da se zakorenini v praksi Cerkve. Vendar je ta ?lenitev bistvena: ne zado??a objava »dokumenta«, da bi se tisto, kar se je oblikovalo v dveh fazah sinodalnega procesa, uveljavilo v ?ivljenju Cerkve. Ta »dokument« je treba »sprejeti« kot sad cerkvenega razlo?evanja in obzorje spreobrnjenja. In tako se je zgodilo: sveti o?e, ki je po?elo edinosti Cerkve in porok sinodalnega procesa, s Sklepnim dokumentom zaupa krajevnim Cerkvam in njihovim skupinam nalogo, da priporo?ila skup??ine umestijo v svoj krajevni kontekst, kakor priporo?a v svoji »Spremni opombi« Sklepnega dokumenta. Veliko Cerkva je ?e velikodu?no odgovorilo in so se podale na pot. Tako se v resnici delo po koncu skup??ine ni nikoli ustavilo.

Kaj se bo zgodilo od zdaj do leta 2028? 
Sedaj se napoveduje bolj proces spremljanja in ovrednotenja faze izvajanja, ki ?e poteka. Odlo?itev, ki jo je sveti o?e pretehtal tudi s prispevkom Rednega sveta Generalnega tajni?tva sinode, ki ga v ve?ini sestavljajo na skup??ini izvoljeni ?lani. Ta proces ne ogro?a vodilne vloge vsake Cerkve, da na izviren na?in sprejema in uveljavlja sadove sinode. Z njim pape? spodbuja celotno Cerkev k odgovornosti, celo k veliki soodgovornosti, saj ravno z vrednotenjem krajevnih Cerkva isto?asno ?kofovski zbor pridru?uje k izvajanju svoje slu?be.

Kak?en je torej bolj natan?no cilj te poti? 
Gre za proces, katerega namen je pospe?evati razpravo med Cerkvami o spoznanjih, ki so dozorela v fazi izvedbe. Po obdobju, posve?enem delu vsake krajevne resni?nosti (do leta 2026), ?elimo v sinodalnem slogu ustvariti prostore dialoga in izmenjave darov med Cerkvami. To je eden od najbolj dragocenih vidikov, ki so se pojavili na doslej prehojeni sinodalni poti. Cilj je, da uresni?evanje ne poteka izolirano, kot bi bila vsaka ?kofija ali eparhija lo?ena entiteta, ampak da se okrepijo vezi med Cerkvami na narodni, regoinalni ali kontinentalni ravni. Hkrati bodo ti trenutki razprave omogo?ili pristno »hojo skupaj«, ko bodo nudili prilo?nost, da v duhu soodgovornosti ovrednotimo sprejete odlo?itve. Sre?anja, ki so predvidena leta 2027 in v za?etku 2028 bodo tako naravno spremljala pot proti skup??ini oktobra leta 2028. Ta zaklju?na skup??ina bo potem lahko ponudila svetemu o?etu dragocene elemente, sad stvarnega cerkvenega izkustva, za njegovo razlo?evanje kot Petrovega naslednika, s perspektivami, ki jih bo predlagal celotni Cerkvi. Izvajanje in ovrednotenje morata potekati skupaj, prepletajo? se v dinami?nem in skupnem procesu. Prav to je kultura poro?anja, ki jo omenja Sklepni dokument.

Leto 2026 bo v celoti posve?eno delu razli?nih ?kofij. Kaj se pri?akuje? 
Bistveno je, da znova za?nemo z delom, ki je bilo opravljeno v fazi poslu?anja, prav tako pa je bistveno, da ga ne ponavljamo na enak na?in. V tej fazi ne gre ve? samo za poslu?anje in zbiranje poslu?anja Bo?jega ljudstva, ampak da omogo?imo odgovornim v Cerkvah in sinodalnim ekipam, da z ostalim Bo?jim ljudstvom nadaljujejo dialog o vsebinah, ki so se pokazale na sinodalni poti v celoti, in to tako, da bo ta pot prilagojena lastni kulturi in izro?ilu. Tudi to je druga mo?nost, da se obrnemo na celotno Bo?je ljudstvo kot udele?enca Kristusovega prero?kega delovanja (prim. LG 12) in subjekta sensus fidei. ?elim si, da bi na?elo kro?nosti znotraj Cerkva in med Cerkvami postalo operativno v redni praksi Cerkve.

Kako bodo morale delovati krajevne Cerkve? 
Povabljeni smo, da ne samo govorimo o tem, ampak da poskrbimo, da bodo vsi ?lani Bo?jega ljudstva dejavni subjekti cerkvenega ?ivljenja, in da zasnujemo pot vsake Cerkve, ki bo temeljila na tej priznani sposobnosti, ki pa jo je treba podpirati in oblikovati. Prvo leto in pol bo tudi prilo?nost za vklju?evanje tistih, ki so prej sodelovali manj dejavno. ?iveti sinodalne izku?nje, do?ivljati pogovor v Duhu, ki je na?im skupnostim prinesel toliko rasti. Ko je sedaj okvir jasnej?i in se je razvilo bolj skupno razumevanje sinodalnosti, lahko skupaj – brez izjeme – odkrijemo orodja za nadaljevanje poti z obnovljeno energijo.

Kako v ve?ji meri vklju?iti Bo?je ljudstvo in se izogniti nevarnosti, da bi sinodalna pot ostala omejena na teme za »strokovnjake«, za ljudi, ki so ?e vklju?eni v cerkvene strukture? Kako dose?i, da tega novega zahtevnega koraka ne bomo do?ivljali kot ?e eno birokratsko nalogo poleg vseh drugih? 
Pripravljalni dokument, ki je za?el celoten sinodalni proces, se za?enja ravno s to trditvijo: »Bo?ja Cerkev je sklicana na sinodo.« Ni? drugega ne more vklju?iti celotne Cerkve in vseh v Cerkvi bolj, kot sinodalni proces. To smo videli v prvi fazi s poslu?anjem Bo?jega ljudstva v krajevnih Cerkvah. Pot, ki jo moramo prehoditi sedaj, je enaka. Izvedbena pot ni zahtevna zaradi tega, ker zahteva dodajanje drugih dejavnosti za »pastoralne delavce«, zlasti za posve?ene slu?abnike, ki so imenovani ali so to dejansko. Obveznost je v tem, da ?ivimo cerkveno pot vsake Cerkve v sinodalni miselnosti, znotraj sinodalnega obzorja, ob dozorevanju sinodalnega sloga, ki predstavlja predpogoj za obliko sinodalne Cerkve. Ponavljam pridevnik, da bi poudaril, da gre za vpra?anje miselnosti. Smisel poti, ki jo predlaga Tajni?tvo sinode krajevnim Cerkvam ni v dodajanju ?e ve? dela,  da bi odgovorili na zahteve, ki prihajajo od zunaj ali od zgoraj, ampak da bi pomagali Cerkvam hoditi v sinodalnem slogu. Z eno besedo, da bi bili v resnici Cerkev, kjer je portio Populi Dei, ki je zaupana ?kofu s pomo?jo njegovega prezbiteriata in slu?b, v resnici Cerkev povezanih subjektov, ki utele?ajo evangelij na kraju, kjer se nahajajo.

Lahko poveste kak?no besedo o delu skupin za ?tudij in preu?evanje posameznih tematik? 
Delo desetih ?tudijskih skupin je ?e precej napredovalo, ?eprav seveda obstajajo razlike od skupine do skupine. To se je pokazalo na nedavnem sre?anju, ki ga je organiziralo Generalno tajni?tvo ob sodelovanju vseh koordinatorjev skupin. Metodologija dela je precej razli?na, ?eprav si – po natan?nih navodilih svetega o?eta – vsaka skupina prizadeva sprejeti sinodalni slog in v mnogih primerih uporablja pogovor v Duhu in prisluhne glasovom zunaj skupine, ki pomagajo upo?tevati mnogotere poglede. V veliko pomo? so tudi prispevki, ki v teh mesecih prihajajo od posameznikov ali zdru?enj. Tudi ?tevilni ?kofje so po povabilu, namenjenem njim, v svojih krajevnih Cerkvah za?eli razlo?evanje o temah, na katere so pozorne skupine, in nam po?iljajo svoje rezultate. V nekaterih primerih pa so skupine same pridobile mnenja, na primer tako, da so se obrnile na ?kofovske konference ali na apostolske nunciature, ali pa so povpra?ale strokovnjake ali tudi organizirale skupne sestanke med skupinami, ki obravnavajo sorodna vpra?anja.

Kdaj se bo to delo kon?alo? 
Kdaj bodo skupine kon?ale delo, je zaenkrat ?e te?ko re?i. Kot je bilo re?eno pred enim letom, v trenutku njihove ustanovitve, so skupine povabljene, da predstavijo svoje zaklju?ke svetemu o?etu »po mo?nosti do junija 2025«. Nekatere skupine bi morale biti sposobne dr?ati se tega roka. Druge pa bodo nasprotno morda potrebovale dodaten ?as, a bodo kljub temu do konca junija ponudile vmesno poro?ilo o svojem delu. Isto?asno deluje tudi Komisija cerkvenih pravnikov, ki je bila ustanovljena ?e leta 2023, ki je ponudila svojo podporo desetim skupinam v zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi skupini, ki je ustanovljena znotraj SECAM (Simpozij ?kofovskih konferenc Afrike in Madagaskarja) za pastoralno oskrbo tistih, ki ?ivijo v poligamiji.

Lahko pojasnite, kaj je cerkveno zasedanje leta 2028? V pismu je izrecno re?eno, da ne bo nova sinoda …  
Rekel bi, da je bila sinoda 2021-2024 v marsi?em »prva«. Prvi? so bila v celoti uporabljena dolo?ila Episcopalis Communio; prvi? je imela celotna Cerkev in vsi v Cerkvi prilo?nost sodelovanja na sinodalnem procesu; prvi? so na skup??ini sodelovali ?lani, ki niso bili ?kofje; prvi? je sveti o?e takoj potrdil Sklepni dokument in tako sodeloval pri svojem rednem u?iteljstvu. Sedaj – v tretji fazi sinodalnega procesa – je prvi? cerkveno zasedanje. Ker gre za prvo cerkveno zasedanje na ravni celotne Cerkve, je potrebno bolje pojasniti ?e veliko stvari, tudi ?e se lahko opiramo na izku?nje zasedanj celinske faze, ki so bila vsa cerkvena.

Kak?ne bodo njegove zna?ilnosti? V ?em bo druga?no od dveh zasedanj sinodalne skup??ine, ki smo ju do?iveli leta 2023 in 2024? 
Cilj cerkvenega zasedanja, ki predstavlja zadnji dogodek procesa, je isti, kot je nakazan v Sklepnem dokumentu tretje faze, kar pomeni da konkretizira perspektivo izmenjave darov med Cerkvami in v celotni Cerkvi (prim. ?t. 120-121). ?e bo med stopnjami tretje faze mogo?e na razli?nih ravneh zbiranja Cerkva (province, ?kofovske konference, mednarodna zborovanja ?kofovskih konferenc) uresni?iti izmenjavo darov s primerjavo in podelitvijo procesov, ki so se za?eli v krajevnih Cerkvah, bo cerkveno zborovanje predstavljalo prilo?nost za pobiranje vseh sadov, ki so dozoreli na ravni celotne Cerkve. Mo?nost tega cerkvenega zbora je v celoti vsebovana v sklepnem pozdravu svetega o?eta ob zaklju?ku druge skup??ine sinode. Pojasnil je, da je »za nekatere vidike ?ivljenja Cerkve, na katere opozarja Dokument, kakor tudi o temah, ki so zaupane desetim »?tudijskim skupinam«, ki morajo delati svobodno, da mi bodo dale predloge, potreben ?as, da bomo pri?li do odlo?itev, ki vklju?ujejo celotno Cerkev. ?e naprej bom torej poslu?al ?kofe in njim zaupane Cerkve.« Tretja faza ustreza temu ?asu poslu?anja, kako Sklepni dokument deluje v ?ivljenju Cerkva, sklepno zborovanje pa bo predstavljalo trenutek sinteze, ki bo sposobna pobrati sadove tega poslu?anja. Zaradi tega je skup??ina cerkvena, kar je enako poudarjanju njene druga?ne narave in funkcije v primerjavi s sinodalno skup??ino, ki smo jo ?e obhajali, ki v bistvu je in ostane skup??ina ?kofov. Sad te skup??ine je bil Sklepni dokument, ki je, kot smo ?e povedali, dele?en rednega u?iteljstva Petrovega naslednika. V lu?i tega dokumenta se od celotne Cerkve – od vsake Cerkve in od vsakega ?kofa kot po?ela edinosti njegove Cerkve – zahteva, da ?ivi tretjo fazo, ki bo svojo poglobitev imela v cerkvenem zasedanju. To zasedanje bi moralo biti viden izraz resnice, s katero se je za?el Pripravljalni dokument: »Bo?ja Cerkev je sklicana na sinodo«, da pri?uje o sadovih sinodalne poti Cerkve.

V koledarju, ki ga predlaga pismo, je govora o novem jubilejnem dogodku, predvidenem za prihodnji oktober, in sicer za jubilej sinodalnih ekip. Za kaj gre? 
Jubilej je tesno povezan z romanjem. Sinodalna Cerkev je romarska Cerkev, kar se ka?e v »skupni hoji« Bo?jega ljudstva proti izpolnitvi Kraljestva. Jubilej sinodalnih ekip in sodelujo?ih teles (saj tudi te strukture ponujajo prostor za sinodalne razse?nosti v krajevnih Cerkvah) ho?e biti slavnosten trenutek, v katerem se ta sinodalna razse?nost Cerkve poka?e na poti Bo?jega ljudstva k Petrovemu grobu, hkrati pa se zbere tudi okoli Petrovega naslednika, ki je po?elo ob?estva vseh kr??enih, vseh Cerkva, vseh ?kofov. Tudi v tem primeru bi morala romati celotna Cerkev. Razmi?ljali smo, da bi sklicali sinodalne ekipe, ker jih sestavljajo ljudje, ki so svoj ?as in svoje energije vlo?ili v slu?bo sinodalnega procesa. Prosili smo za njihovo obnovitev, ker bodo »prednja to?ka« na tej poti udejanjanja.

Kaj pri?akujete od tega sre?anja? 
Z njimi ga ne nameravamo do?iveti zgolj kot slavnosten trenutek, ampak kot »primeren« ?as za poglobitev sinodalnosti kot sestavne razse?nosti Cerkve z vsem, kar to pomeni za pot Cerkve, ki ?eli uresni?evati sinodalno spreobrnjenje, kakor nas spominja sveti o?e tudi v svojem Sporo?ilu za postni ?as, ki ga ?ivimo. Ob upo?tevanju, da bi to sinodalno spreobrnjenje lahko pomagalo k prenovi Cerkve in k novemu misijonskemu zagonu, je to v resnici razlog upanja, ki ne razo?ara.

Ali bodo to pismo ?kofom in njim zaupanemu Bo?jemu ljudstvu, ki je objavljeno danes, spremljali drugi pripomo?ki?  
Trenutno ne nudimo gradiva ali dodatnih pojasnil poleg tega, kar vsebuje pismo krajevnim Cerkvam. Vse, kar potrebujejo za delo pri uresni?evanju, ?e imajo: Sklepni dokument. Tudi razli?ne zadeve, predstavljene v pismu, bodo bolj opredeljene z njihovo pomo?jo in seveda z Rednim svetom na?ega Tajni?tva. V zadnjih letih smo imeli razli?na zelo koristna sre?anja on line s ?kofi in eparhi, s ?kofovskimi konferencami in z enakovrednimi telesi Vzhodnih Cerkva; zato ne izklju?ujemo podobnih sre?anj tudi v tej novi fazi za dogovor o napredku projekta. Ve?krat sem rekel, da slu?ba Generalnega tajni?tva ni v tem, da z vrha daje navodila, ki jih je treba izvr?iti, ampak je predvsem pripravljenost prisluhniti zahtevam, uvidom in predlogom, ki jih dobivamo iz krajevnih Cerkva. Pripomo?ki, ki jih nameravamo ponuditi na tej poti, za?en?i z majskim, kot je bilo napovedano, bodo sad tudi tega cerkvenega poslu?anja.

Ali lahko v nekaj besedah poveste, kaj je jedro sporo?ila, ki je iz?lo iz dvojnega sinodalnega zasedanja, posve?enega sinodalnosti? 
?e bi hotel v nekaj besedah povedati samo »jedro« sporo?ila, ki je iz?lo iz sinodalnega zasedanja, in povrh tega ?e v dveh zasedanjih, bi tvegal, da bi bilo zelo omejevalno. Vsekakor bi izpostavil dinamiko procesa: prehod s prve na drugo zasedanje je pokazal, kako deluje cerkveno razlo?evanje skozi dalj?e poslu?anje, v katerem dozori soglasje. Sklepni dokument je dozorel rezultat potrpe?ljivega procesa po etapah, v katerem smo se nau?ili sinodalnega sloga in metode. Sinodalni proces vsem sporo?a, da je sinodalnost mo?na; da je sinodalni slog Cerkve mo?en; da je sinodalna oblika Cerkve mo?na. In vse spodbuja, naj jo omogo?ijo v poslu?nosti Svetemu Duhu, ki vodi Cerkev v tej smeri, ker vabi Cerkev k prenovljenemu misijonskemu pri?evanju evangeljskega veselja.

Kak?no vlogo bo imel Sklepni dokument, potrjen leta 2024? 
Sklepni dokument je zrel sad tega procesa. Njegova vsebina je tak?na, da predstavlja zemljevid za spreobrnjenje in prenovo Cerkve v sinodalnem smislu. Vse delo, ki nas ?aka v naslednjih treh letih, se navdihuje pri vsebinah tega Dokumenta, ki jih je treba preizkusiti, da bi preverili mo?nost njihovega uresni?evanja v ?ivljenju Cerkve. Dovolite mi dva poudarka. Prvi?: Sklepni dokument predstavlja verodostojno dejanje sprejemanja 2. vatikanskega koncila, »nadaljuje razumevanje koncila, ki se razteza v na? ?as, in o?ivlja njegovo prero?ko mo?« (SD 5). Dokument namre? pravi, da »sinodalna pot pravzaprav uresni?uje to, kar je koncil u?il o Cerkvi kot skrivnosti in Bo?jem ljudstvu, ki je poklicano k svetosti prek trajnega spreobrnjenja, ki izhaja iz poslu?anja evangelija« (SD 5). Drugi?: ne glede na to, s katere strani vstopimo – bodisi pri temeljih sinodalnosti, ki so izra?eni v prvem poglavju, ali pri katerem koli drugem poglavju – ko preiskujemo teme, ki prepletajo Dokument, vedno dojamemo globoko edinost in skladnost besedila. Gre za Dokument, ki nam poka?e lepoto Cerkve in mo?nost njene prenove. Prenove, ki se, ko stopimo na pot sinodalnosti kot na?ina bivanja in delovanja, uresni?uje v bogastvu Izro?ila. V povzetku bi lahko rekli: jedro sporo?ila je, da smo vsi kr??eni u?enci in vsi misijonarji, ki so resno zavezani k spreobrnitvi odnosov, da bi omogo?ili sre?anje Jezusa z mo?mi in ?enami dana?njega ?ada. Sinoda je ponudila in ponuja noge in perspektive za pastoralno in misijonsko spreobrnjenje, h kateremu nas pape? Fran?i?ek vabi od za?etka svojega pape?evanja.