»24 ur za Gospoda«. V Rimu spokorno bogoslužje za 500 misijonarjev usmiljenja
Vatican News
Pobudo »24 ur za Gospoda«, ki vabil, da bi ponovno odkrili lepoto odpuščanja, na željo papeža Frančiška letos obhajamo že dvanajstič. Misijonarji usmilljenja s petih celin, ki so te dni zbrani v Rimu, so priče vere, ki postane objem, ter upanja, ki se prenavlja. In prav upanje je tisto, ki se prepleta z usmiljenjem, kakor je sveti oče zapisal v apostolskem pismu ob koncu izrednega jubilejnega leta 2015-16: »Usmiljenje prebuja veselje, ker se srce odpre upanju na novo življenje.«
Spokorno bogoslužje
Spokorno bogoslužje za udeležence jubileja misijonarjev usmiljenja je vodil msgr. Graham Bell, podtajnik Dikasterija za evangelizacijo, udeležil pa se ga je tudi msgr. Rino Fisichella, proprefekt istega Dikasterija. Ta je v knjižici za letošnjo pobudo »24 ur za Gospoda« spomnil, da ima človek lahko »številna in raznolika upanja, toda kdor ne pozna Boga, je nazadnje brez upanja. Jubilej je nespremenljivo oznanilo Jezusa Kristusa, ki je "naše upanje",« še poudari v svojem zapisu msgr. Fisichella.
Živeti odpuščanje z intenzivnostjo, odkritostjo in iskrenostjo
Pri bogoslužju je s petjem sodelovalo gibanje Marijina goreča mladina. Po prebranem evangeljskem odlomku o blagrih je navzoče s kratko homilijo nagovoril msgr. Bell. Poudaril je, da »ne obstaja niti en blagor, ki ga Jezus ne bi živel v polnosti«, zatem pa je spregovoril o moči zakramenta sprave. Dejal je, da je odpuščanje mogoče »samo zahvaljujoč Gospodovemu križu« ter zbrane v baziliki povabil, naj prag spovednice prestopijo z »intenzivnostjo, odkritostjo in iskrenostjo«. Srečanje se je nadaljevalo z izpostavitvijo Najsvetejšega ob pesmi, ki se je kasneje izmenjavala s trenutki tišine, medtem ko so misijonarji usmiljenja pristopili k zakramentu sprave.
Odpuščanje je vedno mogoče
Med prvimi je bil p. Nazmul iz Bangladeša, ki je dejal, da je »odpuščanje vedno mogoče« in da se moramo tega »vedno spominjati, posebej v današnjem času«. Misijonar usmiljenja Reynaldo s Filipinov, ki je prišel v Rim z dvanajstimi drugimi duhovniki, pa je po spovedi dejal, da se je znebil »velike teže« ter se zaustavil v tihi molitvi. Sledili so jima še mnogi drugi verniki, vsak s svojo zgodbo in v iskanju miru, ki v zakramentu sprave postane otipljiv.