Parolin: Prispevati k pravičnemu in trajnemu miru, ne enostranskemu vsiljevanju
Vatican News
Kardinal Parolin spregovori o vrsti tem, kot so premirje med Hamasom in Izraelom, vojna v Ukrajini, razmere v Siriji, prisotnost kristjanov na Bližnjem vzhodu, mir v svetu, problemi sodobne družbe in Cerkve, upanje in jubilej.
V zvezi s prekinitvijo ognja v Gazi kardinal upa, da bo »trajna in da bo končala trpljenje palestinskega ljudstva« na območju Gaze in v preostali Palestini. »Zdaj moramo dati znamenja upanja vsem: Izraelcem in Palestincem.« Kar zadeva Sirijo, je treba »razumeti, v katero smer gre«, in jo spremljati »na poti vključevanja in harmoničnega sobivanja«. Parolin izrazi upanje, da bo mednarodna skupnost, zlasti sosednje države, pomagala državi, da ostane ozemeljsko nedotaknjena, in zagotovila pomoč prebivalstvu v revščini, ki jo je v teh dolgih letih povzročila vojna.
Kristjani na Bližnjem vzhodu
Težke družbenopolitične razmere na Bližnjem vzhodu vodijo k vprašanju o vlogi tamkajšnjih kristjanov, ne kot manjšina, ampak kot bistven in nepogrešljiv del prebivalstva, ki je »vedno prispeval k razvoju in napredku svojih držav«. Kar zadeva Sveto deželo, bi »vsak kristjan moral imeti možnost, da jo obišče svobodno in brez omejitev«, pravi kardinal in navede tudi druge svete kraje v Egiptu, Libanonu, Siriji in Jordaniji.
Mir v Ukrajini in svetu
V zvezi z Ukrajino vatikanski državni tajnik zatrjuje, da »lahko vsak prispeva k miru«, vendar pa »se rešitve nikoli ne smejo iskati z enostranskim vsiljevanjem«, sicer obstaja nevarnost, da bodo »poteptane pravice celotnih narodov in nikoli ne bo pravičnega in trajnega miru«. V diplomaciji je potreben »pristop, ki presega logiko konflikta in daje prednost vključujočemu dialogu, potrpežljivosti in krepitvi zaupanja med stranmi«, pri čemer je »temeljnega pomena verjeti v multilateralizem in okrepiti vlogo mednarodnih institucij«. Vzpostavljanje miru po Parolinovih besedah zahteva »pogum, pravičnost in odpuščanje, tri vrednote, za katere se zdi, da jih v sodobni družbi vse bolj primanjkuje«.
Evropa in prihodnji izzivi
Izpostavi pomembnost pravilnega pristopanja Evrope k pomembnim izzivom, tako kulturnim kot trgovskim, pri čemer navede besede Janeza Pavla II.: »Evropa naj najde samo sebe!« Pritrdi, da so ateizem, populizem, verska nepismenost in religija »naredi sam« zagotovo zaskrbljujoči pojavi, a prav tako je treba upoštevati spodbudna znamenja. Katoličani se morajo vprašati, ali z njihovim pričevanjem, vero, upanjem in karitativnostjo evangelij še naprej predstavlja izziv.
Laiki v Cerkvi in jubilej
Kardinal Parolin spregovori še o prisotnosti laikov v Cerkvi ,zlasti žensk. Izpostavi, da gre za dejavno vlogo, ki mora dobiti konkretno mesto na vseh cerkvenih področjih, začenši z župnijo, tudi pri spodbujanju duhovniških poklicev. O jubileju pa pove, da je to »čas sprave, saj poziva k obžalovanju grehov in spreobrnjenju«, ter doda, da je treba »ponovno odkriti pomen greha in doživeti osvobajajočo izkušnjo Gospodovega odpuščanja, zlasti v zakramentu sprave«.