杏MAP导航

Nad?kof Visvaldas Kulbokas je v zadnjih treh letih pogosto nagovoril poslu?alce Radia Vatikan. Pove, da je zanj to »na?in molitve, saj je zlasti v jubilejnem letu molitev celotne Cerkve bolj intenzivna«. »Zato tudi vse, kar z vami delim iz Ukrajine, izro?am v va?e molitve: to je najdra?ji in najdragocenej?i vidik. Enako tudi vse novice ali razmi?ljanja delim v duhu molitve.«

Da bi pojasnil, kaj je vojna, navede primer 60-letne gospe, ki je bila skoraj tri leta v ruskem zaporu. Je navadna civilistka, ki na noben na?in ni povezana z voja?kimi akcijami. V zaporu je bilo zelo te?ko, saj so ji za nekaj tednov prepre?ili spanje, kar je bil na?in mu?enja. Ni ve? razlikovala, kaj je storila in kaj ne, kaj je resni?nost in kaj njena fantazija, ni se spomnila, kaj je izjavila, rekla in podpisala. »V tak?nih razmerah se nahaja na tiso?e zapornikov,« dodaja nuncij in prizna, da osebno ne vidi nobenega na?ina, ki bi funkcioniral pri re?evanju teh ljudi. »Tudi te zapornike, ki so brez upanja, izro?am v va?e molitve,« se obra?a na poslu?alce Radia Vatikan, »saj le Gospod Bog Vsemogo?ni lahko daje upanje proti vsakemu upanju. S tem ?elim poudariti pomen molitve, saj dejansko obstajajo situacije, ki so s ?love?kega vidika brezupne.«

Svetli trenutki v ?asu vojne

Nad?kof Kulbokas navede nekaj pomembnej?ih dogodkov zadnjega leta vojne v Ukrajini. 28. junija 2024 sta bila izpu??ena dva grkokatoli?ka duhovnika, Ivan Levytskyi in Bohdan Heleta. V zaporu sta bila ve? kot leto in pol. ?loveka prevzame veselje, ko vidi njuno vero, zaradi katere sta kljub ?tevilnim te?avam, ki sta jih do?ivljala v ?asu zapora, ?e naprej darovala svoje ?rtve Jezusu.

Drug zelo pomemben trenutek je bil obisk dr?avnega tajnika kardinala Pietra Parolina v Ukrajini julija 2024. »To je bil obisk, zaznamovan z molitvijo. Pomembna so bila tudi sre?anja pape?evega posebnega odposlanca z oblastmi. To je bil zelo konkreten trenutek razprav, razmisleka, stikov in dialoga. Pomembna je bila fizi?na navzo?nost dr?avnega tajnika in po njem samega svetega o?eta tukaj v Ukrajini.«

Nuncij z navdu?enjem izpostavi tudi spletno sre?anje skupine pribli?no 200 mladih ukrajinskih katoli?anov s pape?em Fran?i?kom, 1. februarja letos. »Ker je jubilejno leto posve?eno upanju, je bilo za te mlade mo?no znamenje upanja, da so lahko svetega o?eta ne le sli?ali in brali, ampak ga tudi videli, saj so prek video povezave dobili ob?utek, kot da je sveti o?e skoraj fizi?no pri?el v Kijev. Zelo pomembno je bilo, da so ga sli?ali neposredno, ne prek ?asopisov, kjer se v?asih pojavijo interpretacije ali se kaj dekontekstualizira. Videl sem veliko duhovnikov in mladih, ki so se svetemu o?etu zahvaljevali za to pobudo,« pove Kulbokas.

Medijski prostor v Ukrajini in zunaj nje

Kulbokas na tem mestu omeni pape?evo zdravljenje v bolni?nici: »Pri?akovali bi, da bi vojna pokrivala ves novinarski prostor, vendar pa je tudi v Ukrajini med prvimi novicami pape?evo zdravje. V zadnjih dneh sem prejel ?tevilna sporo?ila solidarnosti ne le od katoli?anov in ?kofov, ampak tudi od voditeljev drugih Cerkva, iz urada predsednika Ukrajine, z iskreno skrbjo za zdravje svetega o?eta. To je bilo tudi zame presenetljivo, saj dejansko vojna zaseda vse misli, ves prostor. A lepo je bilo videti, kako misel na pape?evo zdravje dose?e srca dr?avnih uslu?bencev in pastirjev razli?nih veroizpovedi.«

Medijski prostor je namre? v Ukrajini precej druga?en od tistega v drugih dr?avah, dodaja nuncij. Pred nekaj tedni mu je nek duhovnik, ki je prej opravljal svojo slu?bo v Ukrajini, sedaj pa se nahaja na Slova?kem, pripovedoval, da nekaj dni po tem, ko je prestopil ukrajinsko mejo, ni ve? zaznaval razmer na isti na?in. Njegovo srce je z Ukrajino, a vse postane te?je, ko je le nekaj sto kilometrov stran. »To je v?asih zelo te?ko tudi zame,« prizna Kulbokas, »ko se pogovarjam z ljudmi, ki so v drugih dr?avah, in i??em ustrezne besede, kajti miselni prostor je zelo druga?en.« Dodaja, da je za mnoge zlasti lai?ne medije, ki so zunaj Ukrajine, ta vojna vsaj delno postala neka navada. »Ko pa si tukaj, razume?, da se ?tevilo mrtvih ne zmanj?uje. Njihovo ?tevilo na fronti se pove?uje. Prav tako je ?tevilo umrlih civilistov v zadnjem letu naraslo in se ?e pove?uje, kar ka?ejo tudi poro?ila Zdru?enih narodov. Tudi tu v Kijevu mednarodni mediji poro?ajo o najve?jih raketnih napadih, do katerih pride morda enkrat na mesec. A ?e me kdo vpra?a, kdaj smo v Kijevu imeli no? brez napadov brezpilotnikov, se tega sploh ne spomnim.«

Vpra?anje vojne in miru naj ne bo prepu??eno le politikom

Med pomembnej?imi dogodki je prav tako projekt z naslovom »Evropsko gibanje za nenasilno delovanje«, namenjen pospe?evanju miru in humanitarne pomo?i v Ukrajini, ki je julija lani potekal v Kijevu v obliki ?tudijskih sre?anj. Gre za posameznike iz razli?nih prete?no italijanskih organizacij, ki vztrajajo, da je treba dru?bo mobilizirati preden pride do vojne, saj je takrat, ko se vojna za?ne, ?e prepozno.

»Ko v teh dneh poslu?amo politike, vidimo, da ne gre ve? za vojno proti Ukrajini. Kajti ?e je prej kdo morda mislil, da vse to “zadeva samo Ukrajino”, ki je “oddaljena dr?ava”, pa so posledice tak?ne vojne postopoma za?ele vplivati na veliko ve? dr?av. V resnici tak?na vojna prizadene celotno ?love?tvo, kajti ?eprav morda kdo misli, da “ta vojna ni moja”, tak?na agresivna vojna proti Ukrajini ne uni?uje le ?love?kih ?ivljenj, ne kr?i le miru v Ukrajini, temve? kr?i mednarodno pravo, mednarodno humanitarno pravo. To pomeni, da s kr?enjem pravil pravi?nosti ni ve? referen?nih to?k, zato se ne moremo pretvarjati in si misliti, da “ nekaj ?rtev bo, jaz pa bom varen“. Tovrstni napadi slej ko prej, drug za drugim, ?anjejo nove in nove ?rtve.«

Cilj Evropskega gibanja za nenasilno delovanje je torej okrepiti mobilizacijo civilne dru?be, da »vpra?anje vojne in miru ne bi bilo prepu??eno le politikom«, ampak bi bilo odgovornost vseh, kaj lahko vsak stori v svoji vlogi. »Dejansko je veliko stvari, na katere se lahko odzovemo, vztrajamo pri vladah in mednarodnih organizacijah, da se vzpostavi mir.«

Potrebujemo upanje

Ti dogodki, ki jih nuncij postavlja v ospredje, so po njegovih besedah velik dar v tem svetem letu upanja. »Ko se pogovarjam z voja?kimi kaplani, mi pogosto povedo, da so poveljniki razli?nih brigad ali bataljonov sprva zadr?ani do obiska duhovnika,« pripoveduje nad?kof Kulbokas. »Potem pa vidijo, da spoved, molitev, pri?evanje prina?ajo vojakom predvsem upanje, ne ?love?ko, ampak bo?je, ve?no upanje, kar je zelo pomembno. In zgodi se, da jih s?asoma za?nejo klicati celo razli?ni poveljniki, tisti, ki niso verjeli v koristnost tega duhovni?kega poslanstva duhovnikov, in jih spra?ujejo, kdaj se bodo vrnili. ?e je torej bo?ansko upanje tam tako pomembno, je to znamenje, da je to najve?ji dar, ki ga potrebujemo v Ukrajini: mo?no moramo zaznati to upanje, ki ne razo?ara, to bo?je upanje. Zato moramo vsi duhovno rasti, potrebujemo to pri?evanje upanja ter to duhovno, psiholo?ko in ?love?ko pomo? celotne Cerkve. In za to se zahvaljujem tudi vsem poslu?alcem Radia Vatikan.«