杏MAP导航

Kardinal Arthur Roche

24. decembra 2024, na dan, ko je pape啪 Fran膷i拧ek odprl vrata vatikanske bazilike in za膷el jubilejno leto upanja, je Dikasterij za bogoslu啪je in disciplino zakramentov v imenu svetega o膷eta izdal odlok (Prot. N. 703/24), s katerim je bilo obhajanje Svete Terezije iz Kalkute, device, vpisano v Koledar rimskega obreda 5. septembra kot neobvezni god.

Namen te vklju膷itve, ki jo je 啪elel sveti o膷e kot odgovor na pro拧nje 拧kofov, redovnikov in zdru啪enj vernikov, in po skrbnem premisleku glede vpliva duhovnosti svete Terezije iz Kalkute po vsem svetu, je ponuditi jo kot izredno pri膷evalko upanja za tiste, ki so bili v 啪ivljenju zavr啪eni.

Skupaj z odlokom so bila v latin拧膷ini objavljena besedila, ki jih je treba dodati vsem koledarjem in bogoslu啪nim knjigam za obhajanje ma拧e in molitvenega bogoslu啪ja, in tudi Rimskemu martirologiju.

Sedaj je na 拧kofovskih konferencah, da prevedejo, potrdijo in po potrditvi tega Dikasterija objavijo bogoslu啪na besedila za to obhajanje, kot predvidevajo veljavni predpisi (prim. Apostolsko pismo v obliki motupropria Magnum principium).

V homiliji evharisti膷nega slavja, med katerim se je odvil obred kanonizacije svete Terezije iz Kalkute (4. septembra 2016), jo je pape啪 Fran膷i拧ek ozna膷il kot velikodu拧no delivko bo啪jega usmiljenja, ki je kot »sol«, ki vse naredi okusno, in kot »lu膷« ki razsvetljuje temo, pre啪emala vse, kar je storila.

Ta slu啪abnica zadnjih med zadnjimi je torej pristna ikona usmiljenega Samarijana. »Njeno poslanstvo na obrobjih mest in v bivanjskih obrobjih«, kot je opozoril sveti o膷e v svoji homiliji, »ostaja tudi v na拧ih dneh kot zgovorno pri膷evanje o Bo啪ji bli啪ini do najbolj ubogih med ubogimi.«

V bogoslu啪nih besedilih tega obhajanja nam glavna ma拧na pro拧nja razodeva srce njene duhovnosti: klic po pote拧itvi 啪eje Jezusa Kristusa na kri啪u, tako da z ljubeznijo odgovorimo na stiske najbolj potrebnih. Zato prosimo Boga O膷eta, da bi s posnemanjem njenega zgleda mogli slu啪iti Kristusu, ki je navzo膷 v na拧ih trpe膷ih bratih in sestrah.

Za lekcionar, prvo berilo je besedilo preroka Izaija o postu, ki je v拧e膷 Bogu (prim. Iz 58,6-11), ki mu sledi psalm 33: »Slavil bom Gospoda v vsakem 膷asu«.

Evangelij, pred katerim je aleluja, ki poudarja razodetje skrivnosti kraljestva malim (prim. Mt 11,25), prina拧a 膷udovito besedilo evangelija po Mateju, ki po na拧tetih delih usmiljenja vsebuje naslednje besede, ki jih je Mati Terezija o啪ivela na 膷udovit na膷in: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanj拧ih bratov, ste meni storili« (Mt 25,40).

Kar zadeva Molitveno bogoslu啪je, je po hagiografski opombi drugo berilo Bogoslu啪nega branja besedilo, vzeto iz pisma, ki ga je svetnica pisala p. Josephu Neunerju leta 1960, v katerem odpre svojo du拧o in razodeva temo Bo啪je odsotnosti, s katero je 啪ivela veliko let, vendar jo je z veseljem darovala Bogu, da bi z zvestim prena拧anjem te preizku拧nje mnoge du拧e mogle biti razsvetljene.

Bogoslu啪na besedila zaklju膷uje hvalni govor Rimskega martirologija, ki jo sedaj postavlja na prvo mesto med obhajanji 5. septembra.

Vklju膷itev tega obhajanja v Splo拧ni rimski koledar nam pomaga premi拧ljevati o tej 啪eni, svetilniku upanja, majhni po postavi a veliki v ljubezni, pri膷evalki dostojanstva in privilegija poni啪nega slu啪enja v obrambi vsakega 膷love拧kega 啪ivljenja in vseh tistih, ki so bili zapu拧膷eni, zavr啪eni in zani膷evani tudi v skritosti materinega telesa.

 Arthur kard. Roche
Prefekt Dikasterija za bogoslu啪je
in disciplino zakramentov