Kardinal Roche: Sveta Terezija iz Kalkute v Splo?nem rimskem koledarju
Kardinal Arthur Roche
24. decembra 2024, na dan, ko je pape? Fran?i?ek odprl vrata vatikanske bazilike in za?el jubilejno leto upanja, je Dikasterij za bogoslu?je in disciplino zakramentov v imenu svetega o?eta izdal odlok (Prot. N. 703/24), s katerim je bilo obhajanje Svete Terezije iz Kalkute, device, vpisano v Koledar rimskega obreda 5. septembra kot neobvezni god.
Namen te vklju?itve, ki jo je ?elel sveti o?e kot odgovor na pro?nje ?kofov, redovnikov in zdru?enj vernikov, in po skrbnem premisleku glede vpliva duhovnosti svete Terezije iz Kalkute po vsem svetu, je ponuditi jo kot izredno pri?evalko upanja za tiste, ki so bili v ?ivljenju zavr?eni.
Skupaj z odlokom so bila v latin??ini objavljena besedila, ki jih je treba dodati vsem koledarjem in bogoslu?nim knjigam za obhajanje ma?e in molitvenega bogoslu?ja, in tudi Rimskemu martirologiju.
Sedaj je na ?kofovskih konferencah, da prevedejo, potrdijo in po potrditvi tega Dikasterija objavijo bogoslu?na besedila za to obhajanje, kot predvidevajo veljavni predpisi (prim. Apostolsko pismo v obliki motupropria Magnum principium).
V homiliji evharisti?nega slavja, med katerim se je odvil obred kanonizacije svete Terezije iz Kalkute (4. septembra 2016), jo je pape? Fran?i?ek ozna?il kot velikodu?no delivko bo?jega usmiljenja, ki je kot »sol«, ki vse naredi okusno, in kot »lu?« ki razsvetljuje temo, pre?emala vse, kar je storila.
Ta slu?abnica zadnjih med zadnjimi je torej pristna ikona usmiljenega Samarijana. »Njeno poslanstvo na obrobjih mest in v bivanjskih obrobjih«, kot je opozoril sveti o?e v svoji homiliji, »ostaja tudi v na?ih dneh kot zgovorno pri?evanje o Bo?ji bli?ini do najbolj ubogih med ubogimi.«
V bogoslu?nih besedilih tega obhajanja nam glavna ma?na pro?nja razodeva srce njene duhovnosti: klic po pote?itvi ?eje Jezusa Kristusa na kri?u, tako da z ljubeznijo odgovorimo na stiske najbolj potrebnih. Zato prosimo Boga O?eta, da bi s posnemanjem njenega zgleda mogli slu?iti Kristusu, ki je navzo? v na?ih trpe?ih bratih in sestrah.
Za lekcionar, prvo berilo je besedilo preroka Izaija o postu, ki je v?e? Bogu (prim. Iz 58,6-11), ki mu sledi psalm 33: »Slavil bom Gospoda v vsakem ?asu«.
Evangelij, pred katerim je aleluja, ki poudarja razodetje skrivnosti kraljestva malim (prim. Mt 11,25), prina?a ?udovito besedilo evangelija po Mateju, ki po na?tetih delih usmiljenja vsebuje naslednje besede, ki jih je Mati Terezija o?ivela na ?udovit na?in: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanj?ih bratov, ste meni storili« (Mt 25,40).
Kar zadeva Molitveno bogoslu?je, je po hagiografski opombi drugo berilo Bogoslu?nega branja besedilo, vzeto iz pisma, ki ga je svetnica pisala p. Josephu Neunerju leta 1960, v katerem odpre svojo du?o in razodeva temo Bo?je odsotnosti, s katero je ?ivela veliko let, vendar jo je z veseljem darovala Bogu, da bi z zvestim prena?anjem te preizku?nje mnoge du?e mogle biti razsvetljene.
Bogoslu?na besedila zaklju?uje hvalni govor Rimskega martirologija, ki jo sedaj postavlja na prvo mesto med obhajanji 5. septembra.
Vklju?itev tega obhajanja v Splo?ni rimski koledar nam pomaga premi?ljevati o tej ?eni, svetilniku upanja, majhni po postavi a veliki v ljubezni, pri?evalki dostojanstva in privilegija poni?nega slu?enja v obrambi vsakega ?love?kega ?ivljenja in vseh tistih, ki so bili zapu??eni, zavr?eni in zani?evani tudi v skritosti materinega telesa.
Arthur kard. Roche
Prefekt Dikasterija za bogoslu?je
in disciplino zakramentov
