杏MAP导航

Vatican News

Sre?anja »Lectio Petri« organizirata »Dvori??e za pogane« in Fundacija Fratelli tutti. Njen predsednik kardinal Mauro Gambetti, nadduhovnik pape?ke bazilike, je uvodoma spomnil na povabilo, ki je tudi jedro Pisma Rimljanom: ohranjati zaupanje pod Bo?jim pogledom. Dodal je, da bil Pavel svoboden ?lovek, »ker je bil svoboden, da je ljubil, svoboden v tem, da je delal dobro, nikoli se ni umaknil, prav kakor Marija«.

Velika arhitektura kr??anske misli

Kardinal Ravasi, upokojeni predsednik Pape?kega sveta za kulturo in ustanovitelj »Dvori??a za pogane«, je Pavlovo pismo opredelil kot »eno od velikih arhitektur kr??anske misli« in pojasnil, da je zelo kompleksno. »Obravnava nekatere temeljne teme: kaj pomeni biti ?love?ka oseba, odnos z Bogom, vera, milost«. To kompleksnost je kardinal izrazil z gr?kimi izrazi, ki jih po njegovih besedah lahko opredelimo kot zvezde: »nekatere so ?rne, druge svetle«. Klju?ne besede, ob katerih se je zaustavil, so bile: meso, greh, postava, milost, vera ter opravi?enje.

Konkretnost Pisma Rimljanom

Za vatikanske medije je kardinal Ravasi poudaril aktualnost Pisma Rimljanom ter povedal, kako ga je mogo?e razumeti v lu?i na?ega ?asa. Poleg teolo?ke razse?nosti je del besedila namre? zelo konkreten: obravnava celo vpra?anje davkov, ki je zelo aktualna tema odnosov z judovskim svetom. Pavel, ki je izhajal iz tega sveta, govori na primer tudi o rimski skupnosti, ki jo sestavljajo kristjani in ljudje razli?nih dru?benih slojev.

Priprava na odhod v Rim

Pavel iz Tarza je to pismo napisal, ko je bil v Korintu, med letoma 55 in 57. Ravasi je pojasnil, da se je s tem pisanjem »pripravljal tudi na odhod v Rim, na nek na?in se je ?elel akreditirati v tej presti?ni kr??anski skupnosti, predvsem pa jasno pove, da je bil Rim pomembna faza, saj je nato ?elel oditi v ?panijo. »Ne vemo, ?e so se te njegove sanje uresni?ile, verjetno ne,« je pojasnil kardinal ter dodal, da dobro poznamo tudi nadaljnje dogodke iz njegovega ?ivljenja: pot iz Svete de?ele v Rim v spremstvu, sojenje, ?as v hi?nem priporu, ko je kot rimski dr?avljan lahko sprejemal obiske, ter na koncu mu?eni?tvo.
Del Pisma Rimljanom predstavlja tudi kratko poglavje, posve?eno kr??anski ljubezni. V njem se torej nadaljuje Kristusovo sporo?ilo o ljubezni, ki temelji na tem, da smo po milosti, po veri, dele?ni novega ?ivljenja in opravi?enja. »To je velik Bo?ji dar, ki odpravi na?e zlo in nam omogo?a, da postanemo novi v svoji biti, v svojem obstoju,« je sklenil kardinal Ravasi.

Dialog je mogo?, ?e vernik veruje s strahom in trepetom

Njegovemu razmi?ljanju je sledil nagovor Umberta Galimbertija, filozofa, psihoanalitika in univerzitetnega profesorja, ki se je osredoto?il na odnos med vero in razumom. Dejal je, da je kljub temu, da ni veren, »na strani svetega Toma?a«, ki v De fide zapi?e, da pri fideizmu v prvi vrsti ni pomemben razum, ampak zunanji element, to je volja: zato kdor veruje, veruje zato, ker ima voljo, da veruje. Zato »razum postane nemiren, v stanju bolezni in strahu, nemega trepetanja«. Po filozofovih besedah je to pomembno, »kajti ?e sre?am vernika, ki veruje s strahom in trepetom, potem je dialog mogo?. ?e pa sre?am vernika, ki je prepri?an, da poseduje absolutno resnico, je dialog nemogo?,« je pojasnil Galimberti ter dodal, da je vera »negotova pot in nikoli dokon?na ter je lahko samo pot v ljubezni«.

Vera telesa

V nadaljevanju je izpostavil, da je zanj najbolj zanimiva stvar v kr??anstvu dejstvo, da je Bog postal ?lovek – za razliko od drugih monoteisti?nih verstev, kjer Bog ne postane ?lovek, ampak je absolutna transcendenca, tako za jude kot muslimane. »To je tudi razlog, da ko postane ?lovek, umre in ponovno vstane. Tako kr??anstvo postane vera telesa in ne du?e,« je poudaril filozof ter spomnil, da »prvi kristjani o du?i niso vedeli ni?esar; du?a je Platonov pojem, ga je izumil. Sredi??e kr??anstva se imenuje inkarnacija. Ko kristjani prejmejo obhajilo, ne zau?ijejo Kristusove du?e, ampak njegovo telo in kri. In ko izpovejo vero, ne pravijo, da verjamejo v nesmrtnost du?e, ampak v vstajenje telesa. In ?e imamo v cerkvah umetni?ka dela, je kr??anstvo omogo?ilo umetnost zato, ker je vera telesa,« je sklenil svoje razmi?ljanje Galimberti.