Jubilej. ?Evropa v Rimu?: pot po evropskih cerkvah v ve?nem mestu
Vatican News
Dikasterij za evangelizacijo je uvrstil Iter Europaeum z nekaterimi spremembami med poti svetega leta 2025 v Rimu. Po besedah msgr. Fisichelle romanje po evropskih cerkvah, ki so prisotne v Rimu, ?eli spomniti na to, da je to mesto skozi zgodovino sprejelo vse. Zato so ?tevilne dr?ave ?utile potrebo, da bi imele tukaj versko referen?no to?ko. »Ta je ?e toliko bolj pomembna v kriznih razmerah, ki jih danes zaostrujejo razli?ni konflikti, saj romarje spominja tudi na korenine njihovih dr?av,« je poudaril proprefekt ter dodal, da se je Evropa rodila kot kr??anska »in tega ne smemo pozabiti«.
Jubilejna pot vklju?uje 27 cerkva in bazilik, ki so povezane s posameznimi dr?avami iz umetni?kih razlogov ali zaradi tradicije sprejemanja romarjev. Poleg njih ima pomembno vlogo tudi bazilika sv. Marije in Aracoeli na Kapitolskem gri?u, ki izra?a odnos s celotno Evropsko unijo. V njeni neposredni bli?ini je bila namre? 25. marca 1957 podpisana Rimska pogodba, ki velja za rojstvo zdru?ene Evrope.
Mnoge cerkve pri?ajo o zavzetosti bratov??in, ki so bile ustanovljene v srednjem veku, da bi v Rimu sprejemale romarje iz posameznih dr?av. Eden izmed tak?nih primerov je cerkev svetega Ludvika Francoskega, ki je narodno sveti??e Francije v Rimu.
Slovenija je ?e pred leti izbrala (ali baziliko Marije Velike), saj je ta zgodovinsko povezana s svetima Cirilom in Metodom, ki sta imela pomembno vlogo pri utrditvi kr??anstva med Slovenci. V njej je pape? Hadrijan II. za bo?i? leta 867 sprejel brata Cirila in Metoda ter slovesno potrdil bogoslu?ne knjige v slovanskem jeziku.
Pred vsako cerkvijo in baziliko bodo skozi vse jubilejno leto napisi , ki pojasnjujejo zgodovino cerkve ter odnos med posamezno dr?avo in Svetim sede?em. Opremljeni so s kodami QR, ki omogo?ajo povezavo do zvo?nega vodnika in so tako dostopni tudi osebam s posebnimi potrebami.
Msgr. Fisichella je ob tem dodal, da kljub mo?nemu sekularizmu tisti, ki pridejo v Rim, radi poi??ejo sveti kraj, ji je povezan z njegovo dr?avo oz. identiteto. Na ta na?in romarji lahko ponovno odkrijejo tudi lastno zgodovino ter o njej pripovedujejo, ko se vrnejo domov. Romanje se po njegovih besedah ne kon?a v Rimu, ki je cilj, ampak se zaklju?i, ko se ?lovek vrne domov in pripoveduje o svojih izku?njah.
