杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Iter Europaeum izpostavlja globoke zgodovinske vezi med sedemindvajsetimi dr?avami ?lanicami in Svetim sede?em. Na tej poti je vsaka dr?ava ?lanica izbrala cerkev ali baziliko v Rimu, na katero je posebej navezana zaradi svoje zgodovine in/ali skupnosti v Rimu. je izbrala baziliko Marije Sne?ne (znana tudi kot bazilika Marije Velike). Glede na zgodovinski pomen Cirila in Metoda za utrditev kr??anstva med Slovenci ter posebno naklonjenost, ki jo slovenski narod goji do Bo?je Matere Marije, je pape?ka bazilika Marije Sne?ne med tistimi rimskimi cerkvami, ki je ?tevilnim slovenskimi romarjem ?e posebej pri srcu. Republika Slovenija v leto?njem letu praznuje 30. obletnico razglasitve svoje neodvisnosti, Sveti sede? pa je bil med prvimi, ki je slovensko dr?avnost priznal 13. januarja 1992. Slovenija je ?lanica Evropske unije od 1. maja 2004.

Poleg katoli?kih cerkva so v pot Iter Europaeum vklju?ene tudi evangeli?ansko-luteranska in pravoslavne cerkve, ki prikazujejo bogato kulturno in versko dedi??ino dr?av ?lanic Evropske unije. Projekt se je za?el v nedeljo, 9. maja, na dan EU, s slovesno ma?o, ki jo je v baziliki Sv. Janeza v Lateranu daroval generalni vikar rimske ?kofije kardinal Angelo De Donatis. Obiskovanje razli?nih cerkva se v okviru projekta Iter Europaeum nadaljuje vse do 27. junija 2021. Vsako nedeljo v izbrani cerkvi v organizaciji posamezne dr?ave ?lanice potekajo liturgi?ni obredi, koncerti ali vodeni ogledi.

Nedelja namenjena Hrva?ki, Irski in Nem?iji

V nedeljo, 30. maja 2021, je slovesna ma?a, ki jo je daroval kardinal Mario Grech, generalni tajnik ?kofovske sinode, potekala v hrva?ki cerkvi sv. Hieronima. Dogodki so se nadaljevali v cerkvi sv. Izidorja, ki predstavlja Irsko, in evangeli?anski luteranski cerkvi, ki jo je izbrala Nem?ija.

Tea Zupi?i? s hrva?kega veleposlani?tva pri Svetem sede?u je za Vatican News povedala, da je »Republika Hrva?ka hvale?na Svetemu sede?u, ker je znal prepoznati znamenja ?asa in je prispeval k oblikovanju in rasti prenovljene hrva?ke dr?ave«. Republika Hrva?ka je diplomatske odnose s Svetim sede?em vzpostavila 8. februarja 1992. Kot je dejala Zupi?i?eva: »Hrva?ka je hvale?na Svetemu sede?u za pomembno vlogo, ki jo je odigral v procesu njenega mednarodnega priznanja, in za veliko podporo pri vstopu v Evropsko unijo.«

Uradni diplomatski odnosi med Svetim sede?em in Irsko so bili vzpostavljeni leta 1929. Cerkev svetega Izidorja je danes sredi??e irske narodne cerkve v Rimu. Derek Hannon, irski veleposlanik pri Svetem sede?u, je za Vatican News povedal, da so Irci »?e dolgo ?asa mo?no prisotni v Rimu in Vatikanu«. Dodal je, da Evropska unija vidi Sveti sede? »kot spodbujevalca pravi?nosti v svetu in zagovornika ?lovekovih pravic«.

Nem?ija je za svojo cerkve na poti Iter Europaeum izbrala evangeli?ansko luteransko cerkev, ki je bila posve?ena leta 1922. Pape? Fran?i?ek jo je obiskal 15. novembra 2015 in ob tej prilo?nosti dejal: »Ko vidim, da Gospoda slu?abnika, ki slu?i, ga rad prosim, naj bo slu?abnik edinosti, naj nam pomaga hoditi skupaj.« Nem?ki veleposlanik pri Svetem sede?u Michael Koch je za Vatican News spomnil na povezanost nem?ke skupnosti z Rimom. »Menim, da ni nobenega drugega mesta na svetu, ki bi imelo toliko nem?kih institucij kot prav Rim,« je dejal.

Diplomatski odnosi od 10. novembra 1970

Diplomatski odnosi med Svetim sede?em in Evropsko unijo so bili vzpostavljeni 10. novembra 1970, ko je Igino Eugenio Cardinale, takratni apostolski nuncij in vodja misije Svetega sede?a v Bruslju, takratnemu predsedniku Evropske komisije Francu Marii Malfattiju izro?il poverilna pisma. Od takrat se je sodelovanje med Evropsko unijo in Svetim sede?em okrepilo. Obe strani imata skupne interese na ve? podro?jih: mir in varnost, multilateralizem, ?lovekove pravice, migracije, razvoj, izkoreninjenje rev??ine, podnebne spremembe in ?tevilne druge. Evropa ima tudi ve? svetnikov sozavetnikov, tri mo?ke in tri ?enske: Benedikt iz Norcie, Ciril in Metod, Brigita ?vedska, Katarina Sienska in Terezija Benedikta od Kri?a (Edith Stein).