杏MAP导航

Vatican News

Bli?ina svetega o?eta

Namen kardinalovega obiska je bil izraziti konkretno bli?ino svetega o?eta ljudstvu, ki je preizku?eno zaradi hude gospodarske krize ter posledic nedavne vojne, ki je ?e poglobila begunsko krizo. V zadnjih letih je Libanon pri?a mno?i?nemu izseljevanju mladih v iskanju bolj?e prihodnosti ter pove?anemu ?tevilu beguncev: izmed sedmih milijonov prebivalcev kar dva milijona namre? predstavljajo begunci. Ve?inoma prihajajo iz Sirije, Palestine, pa tudi iz Afrike in Azije.

Molitev za pape?a v sveti??u Libanonske Gospe

Prefekt Dikasterija za celostni ?love?ki razvoj je prvi dan obiskal marijansko sveti??e v vasi Harisa v bli?ini libanonske prestolnice, ki stoji na 650 metrih nadmorske vi?ine. Vsako leto privabi veliko ?tevilo romarjev, med katerimi so tudi muslimani. Kardinal se je tudi sam povzpel po ve? kot sto stopnicah do vzno?ja kipa Libanonske Gospe, kateri je izro?il tudi zdravje pape?a Fran?i?ka.

Sre?anje s patriarhi in ?kofi ter z mladimi

Prva dva dneva sta bila namenjena predvsem institucionalnim sre?anjem: kardinala je najprej sprejel maronitski patriarh Bechara Boutros Rai, kasneje pa je nagovoril libanonske katoli?ke patriarhe in ?kofe ob sklepnem delu njihovega plenarnega zasedanja. Sre?al se je tudi z nekaterimi mladimi, ki so vklju?eni v projekt formacije za delovanje na politi?nem in dru?benem podro?ju z imenom Vodstvena akademija za mir. Podpira ga Dikasterij za celostni ?love?ki razvoj, namenjen pa je katoli?anom na Bli?njem vzhodu in v Severni Afriki, ki so mlaj?i od 35 let. Mladi so prefektu predstavili svoja pri?evanja, on pa jih je povabil, naj bodo lu?, ki sveti v temi. Hkrati je poudaril, da je bratstvo klju? do re?itve za vsakr?no te?avo ter jim na srce polo?il besede sv. Ignacija Lojolskega: »Molite, kot da bi bilo vse odvisno od Boga; delajte, kot da bi bilo vse odvisno od nas«.

Molitev na grobu p. Kolvenbacha, jezuitskega generala

Kardinal Czerny je obiskal tudi grob p. Petra Hansa Kolvenbacha, ki je bil med letoma 1983 in 2008 vrhovni predstojnik Dru?be Jezusove. Ve? let je deloval v Libanonu, kjer je ?elel biti tudi pokopan. Kardinal je bil enajst let tajnik p. Kolvenbacha za socialni apostolat. Za vatikanske medije je podelil spomin na nekdanjega jezuitskega generala. Dejal je, da je p. Kolvenbach »v lu?i drugega vatikanskega koncila neutrudno prenovil in uredil vse vidike duhovnosti, skupnosti, formacije in predvsem poslanstva Dru?be Jezusove. To delo je doseglo vrhunec s posodobitvijo Konstitucij leta 1995«.

Sre?anje s sirskimi begunci

Del svojega obiska v Libanonu je prefekt Dikasterija za celostni ?love?ki razvoj namenil sirskim beguncem v tabori??u v Tripoliju, kjer Karitas razdeljuje pomo? in zagotavlja mobilno ambulanto. Nekateri so tam ?e od leta 2011, ko se je za?ela vojna v Siriji. ?ivijo v velikem pomanjkanju in si vsi ?elijo vrniti v svojo de?elo, vendar pa vedo, da jih tam ?aka ?e te?ja situacija, saj so ostali brez vsega. Kardinal jim je povedal, da je pri?el k njim, da bi jih spoznal ter jim prisluhnil in z njimi podelil upanje, da se bodo lahko vrnili domov. Prenesel jim je pape?evo bli?ino in ljubezen ter dejal, da tudi sveti o?e jo?e skupaj z njimi.

Mufti in sodelovanje z muslimani

Kardinala Czernyja je v Tripoliju sprejel tudi tamkaj?nji mufti, ki se je Dikasteriju zahvalil za njegovo delovanje po vsem svetu ter izrazil podporo muslimanov in ?eljo po nadaljnjem sodelovanju. Po njegovih besedah je Libanon zgled odprtosti, so?itja ter medsebojnega sodelovanja, ne glede na veroizpoved, kar je v ?asu vojne postalo ?e bolj o?itno.

Sre?anje s svojci ?rtev eksplozije v pristani??u v Bejrutu

Zadnji dan obiska v Libanonu se je kardinal zaustavil na kraju tragi?ne eksplozije v pristani??u, v kateri je leta 2020 umrlo ve? kot 260 ljudi, prek 7000 pa je bilo ranjenih. Sre?al se je z dru?inskimi ?lani nekaterih ?rtev. Vsi si ?elijo pravice in resnice in ?e pet let pozivajo k preiskavam glede nesre?e, saj so bile ustavljene. Obrnili so se tudi na Svet za ?lovekove pravice, vendar pa so dobili samo izjavo, brez mo?nosti za mednarodno preiskavo. Ka?e, da so se preiskave pred nedavnim sicer ponovno za?ele, svojci pa upajo, da se bodo nadaljevale tudi z novo vlado in z novim predsednikom. Kardinal Czerny je ob spomeniku ?rtvam skupaj s svojci, z nuncijem, drugimi duhovniki in prostovoljci molil, ter ob koncu za Vatican News sre?anje povzel z naslednjimi besedami: »Velika bole?ina. Preplet osebne tragedije in zavra?anje iskanja resnice.«

Kardinal migrantom povedal, da izhaja iz begunske dru?ine

Sledil je obisk centra Jezuitske slu?be za begunce, kjer se je prefekt sre?al s skupino azijskih in afri?kih migrantov, ki so mu predstavili svoje ?ivljenjske zgodbe ter trpljenje in izkori??anja, ki so jih do?iveli na poti iz svojih dr?av v iskanju bolj?e prihodnosti. V centru niso na?li samo znancev, ampak dru?ino, ki jo povezujejo razli?ne dejavnosti: enkrat mese?no se jih v nedeljo zbere od 200 do 300 na medverskem in medkulturnem ?portnem dogodku, ko ves dan igrajo kriket, mnoge pa povezuje predvsem skupna sveta ma?a. Kardinal je migrante povabil, naj v razlikah ustvarjajo enotnost ter z novinarji izbolj?ajo »komunikacijo« tako, da z njimi podelijo svoje zgodbe. Ob koncu je navzo?im podaril majhno sliko Svete Dru?ine na begu v Egipt. »Naslikala jo je moja babica, tudi mi smo begunska dru?ina,« je dejal prefekt Dikasterija za slu?enje celostnemu ?love?kemu razvoju.

Sre?anje s sobrati jezuiti

Enak dar je izro?il tudi jezuitom, ki jih je sre?al v skupnosti svetega Jo?efa, kjer se ukvarjajo z misijoni, vzgojnim delom, socialno pastoralo ter ostarelim patrom. Vse patre je spodbudil, naj prina?ajo upanje sredi tolikih negativnih dogodkov, ki pretresajo ta ?as. Po njegovem prepri?anju je odgovor v pape?evem nauku: »Vsi bratje«. Ob tem je kardinal izpostavil, da ne gre zgolj za teolo?ko in pastoralno vpra?anje, ampak za predlog svetega o?eta za svet«. Eden izmed odgovorov na izzive sveta je po njegovih besedah tudi sinodalni proces: »Vsi drugi pristopi ne delujejo ve?: potrebna sta poslu?anje in razlo?evanje,« je dejal kardinal in ob koncu sre?anja libanonske jezuite prosil, naj molijo za pape?a in njegovo zdravje.