杏MAP导航

Vatican News

Mladi v politiki: od korupcije do kr??anskih vrednot

Libanon je v zadnjih ?estih letih pri?a mno?i?nemu izseljevanju mladih. Ti v iskanju bolj?e prihodnosti odhajajo v zalivske dr?ave, Ciper, Gr?ijo ter nekatere druge evropske dr?ave, od koder pomagajo dru?inskim ?lanom, ujetim v prime? rev??ine in gospodarske krize. Vendar pa se stvari spreminjajo na bolje, in sicer izhajajo? iz mladih samih, zlasti kristjanov, ki se vedno bolj usmerjajo v politiko: iz »kraja korupcije« jo ?elijo preoblikovati v platformo, kjer se lahko prena?ajo vrednote in na?ela dru?benega nauka Cerkve. Odlo?ilno vlogo pri tem ima projekt Vodstvena akademija za mir, ki ga podpira Dikasterij za celostni ?love?ki razvoj in je namenjen katoli?anom na Bli?njem vzhodu, mlaj?im od 35 let. Nekateri izmed njih so se v sredo, 19. februarja 2025, sre?ali s kardinalom Michaelom Czernyjem, ki se do 23. februarja mudi v Bejrutu, in z njim podelili svoje izku?nje. Spremljal jih je msgr. Jules Boutros, 43-letni sirokatoli?ki ?kof antiohijskega patriarhata, ki je za vatikanske medije predstavil omenjeno pobudo.

Od dela v ?olah do Vodstvene akademije za mir

Povedal je, da se je vse skupaj za?elo z naslednjim vpra?anjem: »Kako naj se v Libanonu odzovemo na vse to, kar se dogaja?« Z drugimi ?kofi so razmi?ljali, da bi sodelovali z mladimi, ki se zanimajo za politiko, imajo sanje, interese ... Z mladimi kristjani, s katerimi bi v politi?ni svet ponesli kr??anske vrednote, dru?beni nauk Katoli?ke cerkve. Zavedajo se, da bo sprememba morda vidna ?ele ?ez deset let, upajo, da ne samo v Libanonu, ampak na celotnem Bli?njem vzhodu. Zato je sredi vojne nastala ta akademija, ki si prizadeva posredovati nauk Cerkve na treh ravneh. Prva raven so bile tri katoli?ke ?ole v bli?ini Bejruta. Drugo raven je predstavljalo delo z u?itelji v teh ?olah, tretja raven pa je Vodstvena akademija za mir. Povezali so se z 80 mladimi kristjani iz Libanona, ki so ve?inoma diplomanti politi?nih ved ali mednarodnih odnosov, nekateri so bili ?e pravniki. Po ?kofovih besedah je ?lo za izku?njo, ki je bila zelo uspe?na, zanjo so hvale?ni Bogu in se zahvaljujejo Svetemu Duhu, ki jih je navdihnil in vodil, da so lahko sredi vojne izpeljali tak?no pobudo.

Nov pogled mladih na politiko: »sveta poklicanost«

V nadaljevanju intervjuja je ?kof spregovoril o bistveni spremembi, ki so jo lahko videli in otipali v tem ?asu: mladi so v politiki odkrili poklicanost, »sveto« poklicanost, na kar prej nikoli niso pomislili. V Libanonu namre? politika velja za kraj posla, osebnih interesov, kanal za uspeh in razko?no ?ivljenje. Medtem ko po ?kofovih besedah politika pomeni slu?enje skupnemu dobremu; to, kar je po?el tudi Jezus in k ?emur nas je poklical: da postanemo graditelji miru, pravi?nosti in bratstva. Msgr. Boutros je spomnil, da je to mogo?e uresni?iti ne samo na oltarju ali pri?nici, ampak tudi v svetu politike. »Cerkev si mora poleg tega, da oznanja Bo?jo besedo, tudi prizadevati za pravi?nost. Za karitativnost ni te?ko delati, veliko te?je je delati za pravi?nost. Lahko damo nekaj denarja revnemu ?loveku, obi??emo bolnike in zapornike in gremo mirno domov. Bolj zahtevno pa je delati za pravi?nost, biti sredi sveta, v katerem ne bi postali skorumpirani, ampak bi v temo prina?ali svetlobo,« je ?e poudaril sirokatoli?ki ?kof antiohijskega patriarhata.

Mladi so odkrili svet dru?benega nauka Cerkve

Zatem je razlo?il, kako konkretno v Akademiji delajo za mir, dialog in boj proti korupciji. Dejal je, da dajejo glas Cerkvi, ki ima svojo besedo ter je odgovorna in soodgovorna za politi?ni svet. Izpostavil je, da mora biti Cerkev prisotna v parlamentu, na dru?benih omre?jih, obravnavati mora primere zlorab, nasilja, mo?i. In v Akademiji poka?ejo, kako je ta ista Cerkev ?e ?tudirala, razmi?ljala, pisala, podelila ter razvijala dru?beni in politi?ni nauk, ki je zelo prakti?en. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da so mladi odkrili svet dru?benega nauka Cerkve. In odkrili so, da ga lahko oni kot kristjani, kot Libanonci, prena?ajo naprej.

Teorija in praksa

Po kon?anih predavanjih v u?ilnici mladi oblikujejo manj?e skupine in vsaka izmed njih dela za eno humanitarno podro?je: zapu??eni ljudje, begunci, zagotavljanje pravic tam, kjer je velika praznina. Posve?ajo se tudi situacijam kot je na primer eksplozija v bejrutskem pristani??u: velik zlo?in, o katerem po petih letih nih?e ve? ne govori. Ve? kot 300.000 domov je bilo uni?enih, na tiso?e ljudi ranjenih, na stotine mrtvih, neverjetno veliko ?tevilo ljudi, ki niso zapustili samo svojih domov, ampak tudi Libanon. Mnogi so zapustili svoje dru?ine, ker no?ejo ve? ?iveti v tak?ni dr?avi. »Kdo naj se spri?o tak?ne tragedije zavzema za to situacijo, ?e ne mi, ?e ne oni? V nasprotnem primeru bo ta dogodek ostal kot pozabljena stran zgodovine,« je poudaril msgr. Boutros ter dodal, da delujejo tudi v sindikatih. Akademija torej ne vklju?uje samo predavanj, ampak tudi konkretno delo, ustvarjanje mre? prijateljstva med mladimi s skrajnega severa in s skrajnega juga. Prepri?ani so, da bodo tak?na prijateljstva v prihodnosti prinesla ?e ve? dobrega. »Sami smo ubogi in ?ibki, naredimo lahko le malo. Dva, trije, ?tirje, veliko ljudi, ki skupaj izvajajo pobude, pa pridobijo na veljavi tudi v dru?benih medijih in javnem mnenju,« je sklenil svoje razmi?ljanje sirokatoli?ki ?kof antiohijskega patriarhata.