杏MAP导航

Vatican News

Kot je najprej dejal Paolo Ruffini, predsednik sinodalne komisije za informiranje, je bil dopoldanski del zasedanja, katerega se je udele?ilo 342 ?lanov, namenjeno izklju?no delu po skupinah. Poleg tega so bila oddana zaklju?na poro?ila o drugem obravnavanem modulu. Na za?etku zasedanja je p. Giacomo Costa, posebni tajnik sinode, v skladu z navodili generalnega tajni?tva podal »nekatere metodolo?ke smernice« ter prisotne spodbudil k ustvarjalnosti.

Sinodalna pot je ekumenska, ekumenska pot je sinodalna

Zatem je na brifingu spregovoril kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za enost kristjanov, ki je poudaril, da je »sinodalna pot ekumenska« in da »ekumenska pot ne more biti druga?na kot sinodalna«. Ekumensko razse?nost je opredelil kot »enega najpomembnej?ih vidikov te sinode« ter pojasnil, da je tako v sinodalni kot ekumenski komponenti temeljnega pomena »izmenjava darov«. Pri njej se namre? »u?imo drug od drugega, v prepri?anju, da nobena Cerkev ni tako bogata, da ne bi potrebovala prispevka drugih Cerkva, in nobena tako revna, da ne bi mogla ni?esar ponuditi«.

Svetost je najzanesljivej?a pot do enosti

Prefekt je ob tej prilo?nosti poudaril, da se tokratnega zasedanja udele?uje ve?je ?tevilo bratskih delegatov kot prej?njega, ter zagotovil njihovo prisotnost na ekumenskem bdenju 11. oktobra, ki bo potekalo v sodelovanju s taizejsko skupnostjo. Podlaga za molitev bosta dve koncilski besedili, ki sta bili objavljeni pred 60 leti: dogmati?na konstitucija Lumen gentium in dekret o ekumenizmu Unitatis redentegratio. Tudi kraj, kjer bo potekalo bdenje, ni naklju?en: to je Trg prvih rimskih mu?encev v Vatikanu, kjer je umrl mu?eni?ke smrti tudi sveti Peter. To dejstvo nas po kardinalovih besedah spominja, »da je svetost najzanesljivej?a pot do enosti«.

Metropolit Job: ne kompromisi, ampak temelji za enost

Besedo na brifingu je zatem prevzel prvi izmed treh bratskih delegatov, metropolit Pizidije in sopredsednik Me?ane mednarodne komisije za teolo?ki dialog med katoli?ko in pravoslavno Cerkvijo. Izpostavil je, da o vpra?anjih kot so primat, sinodalnost, slu?be in konciliarnost med pravoslavnimi in katoli?ani ?e 20 let poteka dvostranski dialog, ki dobro napreduje: »Ne samo zato, da bi se zbli?ali in spravili, ampak da bi lahko obrodil sadove v notranjem ?ivljenju obeh Cerkva«.
V zvezi s tem je metropolit Job spomnil na nedavni dokument Dikasterija za enost kristjanov z naslovom Rimski ?kof. Poudaril je, da ga je nagovorila »konvergenca vseh teh dialogov«, ki je v njem jasno vidna. To po njegovih besedah pomeni, da se ne i??e zgolj neke vrste »kompromisa« s Cerkvijo, ampak se postavljajo temelji za skupno ?ivljenje, za kr??ansko enost«.

?kof Warner o razliki z anglikanskimi sinodalnimi zasedanji

Zatem je spregovoril anglikanski predstavnik, Martin Warner, ?kof Chichestra in sopredsednik »Angle?ko-vali?anskega anglikansko-rimskokatoli?kega odbora«. Izpostavil je pomen izku?nje odnosa, ki je po njegovem prepri?anju glavna razlika v primerjavi s sinodami anglikanske Cerkve. Spomnil je na trenutek, ko je pape? Pavel VI. tedanjemu anglikanskemu primasu Michaelu Ramseyu podaril ?kofovski prstan. Ob tem je dodal, da od tedaj »lahko gledamo drug drugega, prepoznavamo razlike, pa tudi pomen izmenjave darov, da bi rasli v svojih izku?njah«. Za razliko od anglikanskih sinodalnih zasedanj sta za katoli?ka sinodalna zasedanja zna?ilni molitev in ti?ina, predvsem pa »niso zakonodajna«. Po besedah ?kofa Warnerja to zagotavlja »za??iten prostor, v katerem lahko drug drugemu odpremo srce, v pogovoru v Duhu, da bi ustvarjalno in pogumno gledali na izzive dana?njega ?asa«.

Vsak glas je pomemben

Sledil je nagovor duhovnice Anne-Cathy Graber, ki je pastorka Svetovne menonitske konference in tajnica za ekumenske odnose ter se prvi? udele?uje sinode. Izrazila je »presene?enje nad povabilom«, saj pripada cerkvi, ki je »malo znana«; nastala je v 16. stoletju z reformacijo, zanjo pa sta zna?ilna krst vernikov in dejavno nenasilje. Dejala je, da katoli?ka Cerkev ne potrebuje njihovega glasu, ki je v veliki manj?ini, »vendar prav to pove veliko o sinodalnosti; ka?e, da vsak glas ?teje, da je vsak glas pomemben«. Za pastorko Graber »enost kristjanov ni samo obljuba prihodnosti, ampak je prisotna tukaj in zdaj, lahko jo ?e vidimo«. Nismo samo blizu drug drugemu, ampak pripadamo istemu Kristusovemu telesu; smo udje med seboj, kot je dejal sveti Pavel«. ?eprav kot bratski delegati nimamo pravice glasovanja, »sta bila na? glas in prisotnost sprejeta tako kot glas in prisotnost vseh drugih. Enako krstno dostojanstvo je vidno. Ni mogo?ne Cerkve, ki gospoduje od zgoraj. Vsi smo ljudstvo, ki hodi in i??e skupaj,« je ?e dejala menonitska duhovnica.