杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

?lani komisije za pripravo sklepnega dokumenta

Z absolutno ve?ino si bili izglasovani ?tirje ?lani komisije za pripravo sklepnega dokumenta: Mario Antonio Da Silva, ?kof Roraime v Brasiliji; Héctor Miguel Cabrejos Vidarte, o.f.m., nad?kof Trujilla in predsednik Perujske ?kofovske konference; Nelson Jair Cardona Ramírez, ?kof San Joséja del Guaviara v Kolumbiji Colombia, in Sergio Alfredo Gualberti Calandrina, nad?kof Santa Cruza de la Sierre v Boliviji.

Sprva je bil sicer izglasovan kardinal Carlos Aguiar Retes, nad?kof Ciudáda de Méxica, ki pa je ?elel svoje mesto odstopiti kateremu od sinodalnih o?etov, ki prihajajo iz ene od sedmih ?kofovskih konferenc, neposredno povezanih z amazonskim obmo?jem. Izglasovani ?lani so del komisije, ki jo sestavljajo: generalni relator in predsednik, kardinal Claudio Hummes; generalni tajnik ?kofovske sinode, kardinal Lorenzo Baldisseri; pro-generalni tajnik Mario Grech; dva posebna tajnika, kardinal Michael Czerny in David Martinez de Aguirre Guinea. Ostali trije ?lani pape?kega imenovanje bodo uradno potrjeni v prihodnjih dneh.

?lani komisije za informiranje

Sledilo je glasovanje o ?lanih komisije za informiranje. Z relativno ve?ino so bili izglasovani naslednji ?tirje ?lani: Erwin Kräutler, c.pp.s., upokojeni prelat Xinguja v Braziliji; Rafael Cob García, apostolski vikar Puya v Ekvadorju; José Ángel Divassón Cilveti, s.d.b., nekdanji apostolski vikar Puerta Ayacucha v Venezueli; Antonio Spadaro, direktor »La Civiltà Cattolica«. Ti ?tirje ?lani bodo del ostale ekipe, ki ji predseduje Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo, in jo sestavljajo ?e tajnik Giacomo Costa; direktor tiskovnega urada Svetega sede?a Matteo Bruni; uredni?ki direktor Dikasterija za Komunikacijo Andrea Tornielli; s. Maria Ines Lopes dos Santos, pomo?nica ?kofovske komisije za Amazonijo pri Brazilski ?kofovski konferenci; Mauricio López Oropeza, izvr?ni tajnik Panamazonske cerkvene mre?e.

Mladi – protagonisti celostne ekologije

V?eraj popoldne so se za?eli ?e prvi govori sinodalnih o?etov o razli?nih to?kah delovnega dokumenta Instrumentum Laboris. V lu?i sinode o mladih, ki je potekala leta 2018, se je razmi?ljalo o pomembnosti protagonizma mladih na podro?ju celostne ekologije ter se kot primer navedlo mladi ?vedsko aktivistko Greto Thunberg in pobudo Podnebna stavka. Ve?krat so bile izpostavljene »opcija za mlade«, potreba po dialogu z njimi o temah, ki so povezane z za??ito okolja, potreba po ovrednotenju dru?benega prizadevanja mladih, ki so spodobni spodbuditi Cerkev, da je na tem podro?ju prero?ka. Mlado srce – je bilo povedano – ho?e graditi bolj?i svet, kajti generacija mladih predstavlja dru?beni nauk v gibanju. Bolj kot mnogi drugi, dana?nji mladi danes opa?ajo potrebo po vzpostavitvi novega odnosa s stvarstvom, odnosa, ki ne bo roparski, ampak bo pozoren na trpljenje planeta. Zato mora Cerkev okoljsko temo, ki ima tudi ekumenski in medverski zna?aj, sprejeti kot pozitiven izziv, kot poziv k dialogu z mladimi, ki se jim pomaga pravilno razlo?evati, da njihovo prizadevanje za za??ito stvarstva ne bo zgolj slogan, ki je v modi, ampak bo zares postalo vpra?anje o ?ivljenju in smrti za ?loveka in za planet.

Varovanje vodnih virov

Nekateri sinodalni o?etje so pozvali k za??iti vodnih obmo?ij pred kemi?nim onesna?evanjem, ki ga povzro?a proizvodnja multinacionalk, da bodo domorodna ljudstva lahko pre?ivela ter ohranjala kulturo in sledila novim potem evangelizacije. Velika dejavnost rudarske industrije je med govori pri?la ve?krat v ospredje, pri ?emer je bila izra?ena zaskrbljenost zaradi zlorab nekaterih podjetij, kar ima resne posledice za avtohtone prebivalce. Zato so ?kofje ve?krat izpostavili potrebo po spo?tovanju pravic, tako ?love?kih kot okoljskih, kajti dejanska celostna ekologija zahteva novo ravnote?je med ?lovekom in naravo.

Prese?i vse oblike kolonializma

Udele?enci sinode so se prav tako dotaknili vpra?anja, kak?ne so posledice podnebnih spremembah za stvarstvo. Podnebje je globalna dobrina, je bilo povedano, je dobrina, ki mora biti za??itena in varovana za prihodnje generacije. Prenehati bi se morala uporaba fosilnih goriv, predvsem v bolj industrijskih dr?avah, ki so najbolj odgovorne za onesna?evanje. V sinodalni dvorani je bilo prav tako poudarjeno, da je treba prese?i vse oblike kolonializma, ki so mo?no zaznamovale velik del misijonstva v prej?njih stoletjih, da bi se tako zavarovalo kulturno identiteto Amazonije: vsaka posamezna kultura namre? prispeva h katoli?kosti Cerkve, ki je zaznamovana s spo?tovanjem in komplementarnostjo. Kristus namre? o?ivlja sredi??e vsake kulture. V bistvu je namre? Cerkev kompleksen ekosistem, sestavljen iz »?udovite duhovne biotske raznovrstnosti«, ki se izra?a v razli?nih skupnostih, kulturnih izrazih, oblikah posve?enega ?ivljenja. Ve?krat se je sklicevalo na sv. Pavla kot apostola inkulturacije.

Staroselski obredi

V ospredje so pri?li staroselski obredi. Kot je bilo re?eno, Cerkev je naklonjena vsemu, kar ni povezano z vra?everjem, da bi se uskladilo z resni?nih bogoslu?nim duhom. Sli?ati je bilo predlog, da bi se v Amazoniji izpostavilo izku?nje staroselskih skupnosti, ki imajo inkulturirana bogoslu?ja za nekatere zakramente, kot so krst, poroka in duhovni?ko posve?enje. Predlagalo se je, da bi razmislili o poskusni vpeljavi amazonskega katoli?kega obreda, ki bi bil v skladu z ustreznim teolo?kim, bogoslu?nim in pastoralnim razlo?evanjem. Navsezadnje, kakor obstaja okoljski ekosistem, tako obstaja tudi cerkveni ekosistem, je bilo izpostavljeno.

Viri probati

Ob koncu v?eraj?njih razprav se je nekaj govornikov zaustavilo ?e pri vpra?anju t. i. viri probati, ki so v delovnem dokumentu sinode predstavljeni kot eden od predlogov za redno zagotavljanje zakramentov, in sicer tam, kjer je pomanjkanje duhovnikov ?e posebej izrazito. Kot je bilo re?eno v sinodalni dvorani, gre za legitimno potrebo, ki pa ne sme pogojevati bistvenega premisleka o naravi duhovni?tva in njegove povezanosti s celibatom, kot to dolo?a latinski obred Cerkve. Predlagalo se je pastoralo poklicanosti med mladimi staroselci, s ?imer bi se spodbudilo evangelizacijo na najbolj odro?nih obmo?jih Amazonije, s tem da se ne bi ustvarjali »prvorazredni katoli?ani«, ki z lahkoto pristopajo k evharistiji, in »drugorazredni katoli?ani«, ki jim je usojeno ostati brez Kruha ?ivljenja tudi dve leti zapored.