杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Na nekaterih podro?jih, ki so del panamazonske regije, je pridelovanje koke naraslo z 12 na 23 tiso? hektarjev. Posledice so uni?ujo?e, saj se je kriminal ?e pove?al, poleg tega pa prihaja tudi do ru?enja naravnega ravnovesja zaradi vedno ve?je dezertifikacije. Zelo mo?an vpliv na okolje v nekaterih predelih ima gradnja 

hidrocentral, zaradi katerih je potrebno izsekavanje obse?nih naravnih rezervatov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Veliko ?kodo prav tako povzro?a odobreno po?iganje, s katerimi se uni?i na milijone hektarjev povr?in, omenjeni posegi pa vplivajo na spreminjanje ekosistema. V sinodalni dvorani je bilo v?eraj popoldne tako izpostavljeno, da je potrebno ekolo?ko spreobrnjenje. Cerkev mora biti zato prero?ki glas, da bi tema celostne ekologije postala del agende mednarodnih organizacij.

Inkulturacija in evangelizacija

Nekateri sinodalni o?etje so v svojih prispevkih premi?ljevali o ravnovesju med inkulturacijo in evangelizacijo ter povabili, da bi imeli pred o?mi Jezusov zgled, ki je zelo zgovoren. Inkarnacija sáma je namre? najve?je znamenje inkulturacije, saj je Bo?ja Beseda prevzela ?love?ko naravo, da bi postala vidna v svoji ljubezni. In to je naloga Cerkve, ki je poklicana, da bi se inkarnirala v konkretnem ?ivljenju oseb, kakor so to storili misijonarji v Amazoniji.

Misijonarska sinodalnost

V enem izmed prispevkov je bil poudarjen predlog, da bi Amazonija postala stalni laboratorij misijonarske sinodalnosti – tako v dobro ljudstev, ki ?ivijo na tem podro?ju, kot tudi v dobro Cerkve. Poleg tega sta bila izpostavljena medkulturnost in ovrednotenje avtohtonih kultur in prebivalcev, saj njihov pogled na svet pomaga pri skrbi za skupni dom.  

Poklici in viri probati

Beseda je tekla tudi o upadu duhovni?kih in redovni?kih poklicev, v ospredju pa so bili tudi viri probati. Glede uvedbe slednjih je bilo re?eno, da bi posledi?no pomenilo, da bi bili duhovniki manj spodbujeni, da bi odhajali z ene celine na 

drugo oz. tudi iz ene v ?kofijo v drugo. Duhovnik namre? ne pripada »skupnosti«, ampak »Cerkvi«, zato je lahko namenjen za »katerokoli skupnost«. Zatem so opozorili, da duhovniki potrebujejo ve? in bolj?o formacijo, ter poudarili, da je potrebno ovrednotiti odgovornost laikov v Cerkvi.

Ljudske pobo?nosti

V nadaljevanju so spregovorili tudi o ljudskih pobo?nostih. Le-te so vidik evangelizacije, do katerega se ne more biti ravnodu?ni: gre za temeljno zna?ilnost amazonskih ljudstev, zato je pomembno skrbeti zanje, saj so zaklad, v katerem se zrcali Jezus Kristus. Cerkev naj bi jih tako vedno bolj spremljala, spodbujala in vrednotila.

Teologija stvarjenja

V sinodalni dvorani so zatem spregovorili o teologiji stvarjenja, ki bi morala biti bolj v dialogu s pozitivnimi znanostmi. Pozabiti na stvarjenje bi namre? pomenilo pozabiti Stvarnika samega. Ob tem je bilo omenjeno tudi varovanje pravic avtohtonih ljudstev Amazonije ter pomen dialoga z njimi, posebno skrb pa naj bi namenili pastorali mladih.

Vloga ?ene v Cerkvi in dru?bi

Na ?esti generalni kongregaciji so spregovorili tudi nekateri poslu?alci in posebni povabljenci. Poudarili so, da je potrebno spodbujati vlogo ?ene, ovrednotiti njeno vodstvo v dru?ini, dru?bi in Cerkvi. Re?eno je bilo, da je ?ena varuhinja ?ivljenja, evangelizatorka, obrtnica upanja, prijeten Bo?ji pi? vetra, materinsko in usmiljeno obli?je Cerkve. Zato je potrebno prepoznati na?in oznanjevanja evangelija amazonskih ?ena, ki so pogosto tihe, a dejavno sodelujejo v dru?bi.

Medverski in ekumenski dialog

Nadalje so se zaustavili ob pomenu medverskega dialoga, ki v sredi??e postavlja zaupanje, ki vidi razlike kot prilo?nosti; dale? stran od verske kolonizacije in blizu poslu?anju ter zavedanju druga?nosti. Na podro?ju ekumenskega dialoga so poudarili pomen skupne poti, predvsem kar zadeva varovanje pravic avtohtonih prebivalcev, ki so pogosto ?rtve nasilja, ter amazonska podro?ja, ki so uni?ena zaradi roparskih ekstraktivnih na?inov ali ?kodljivih na?inov obdelovanja. 

Skupno oznanjevanje evangelija je lahko eden izmed na?inov, kako se je mogo?e boriti proti tem stra?nim kriminalom. Kristjani ne morejo mol?ati pred nasiljem in krivicami, ki jih do?ivlja Amazonija in njeni prebivalci. Oznanjevati Bo?jo ljubezen v najbolj oddaljenih koti?kih tega podro?ja pomeni razkrivati vse oblike zatiranja lepote stvarstva.

Amazonija, konkreten prostor, ki zadeva vse

Ob tem je bilo ?e poudarjeno, da je Amazonija konkreten prostor, v katerem se odra?ajo mnogi globalni izzivi dana?njega ?asa, ki zadevajo vse, Trpljenje amazonskih ljudstev je posledica t.i. »cesarskega« na?ina ?ivljenja, kjer se na ?ivljenje gleda kot na blago in kjer razlike postajajo vedno ve?je. Avtohtoni prebivalci pa nam lahko pomagajo razumeti medsebojno povezanost stvari: sodelovanje na svetovni ravni je mogo?e in nujno.

Prispevek pape?a Fran?i?ka

Na za?etku proste razprave je tudi sveti o?e ?elel dati svoj prispevek s tem, da je poudaril stvari, ki so ga do sedaj najbolj nagovorile. Ob koncu kongregacije se je v molitvi spomnil tudi ?rtev napada na sinagogo v nem?kem mestu Halle.